1. Pomen ugleda pooblaščenega revizorja in njegova zaznavnost v slovenski družbiAna Marie Podgoršek, 2023, diplomsko delo Opis: Revidiranje ima v družbi velik pomen, saj revizorji in pooblaščeni revizorji povečajo verodostojnost revidiranih informacij. Zaradi tega procesa lahko nato uporabniki lažje zaupajo v računovodske izkaze, ker je manjša možnost, da le-ti vsebujejo pristranske ali pomanjkljive informacije. Kljub pomembni vlogi v družbi pa so nekateri mnenja, da poklic pooblaščenega revizorja ni ugleden, kar morda menijo, zaradi raznih škandalov, v katere so bili vpleteni pooblaščeni revizorji ali revizijska podjetja. Vendar potrebno je pomisliti, ali je pravično soditi celotno stroko na dejanjih nekaj oseb oziroma podjetij.
V diplomskem delu nas je zanimal ugled poklica pooblaščenega revizorja v slovenski družbi. V teoretičnem delu smo se najprej posvetili zunanjemu revidiranju in pooblaščenemu revizorju, nato na ugled v poslovnem svetu, nakar smo te dve tematiki združili ter preučili obstoječo literaturo na temo poklicnega ugleda revizije, specifično smo se posvetili ugledu pooblaščenega revizorja. V empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali anketni vprašalnik in glede na pridobljene podatke potrdili oziroma ovrgli zastavljeni hipotezi. Ugotovili smo, da je poklic pooblaščenega revizorja v Sloveniji zaznan kot ugleden ter da je, po mnenju anketirancev, ugled revizijskemu podjetju pomemben.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizijsko podjetje, pooblaščeni revizor, poklicni ugled, ugled pooblaščenega revizorja
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 293; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Stanje državnega notranjega revidiranja v SlovenijiStanka Lülik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo revidiranja javnega sektorja v Sloveniji, pravni okvir državnega notranjega revidiranja, posebnosti različnih načinov organiziranja notranje revizije proračunskih uporabnikov in stanje državnega notranjega revidiranja v Sloveniji.
Problemi državnega notranjega revidiranja v Sloveniji so naslednji: državno notranje revidiranje je pri več kot polovici proračunskih uporabnikov zgolj funkcija skladnosti (zakonitosti) poslovanja; državno notranje revidiranje v več kot polovici primerov izvajajo zunanji izvajalci storitev notranjega revidiranja in državno notranje revidiranje v Sloveniji pri več kot polovici proračunskih uporabnikov ne spremlja kakovosti svojega delovanja.
Rezultati lastne raziskave kažejo, da je največ nalog notranjega revizijskega posla/lov predstavljalo notranje revidiranje skladnosti (zakonitosti), podobno navajajo tudi podatki Urada RS za nadzor proračuna, in sicer predstavljajo pregledi pravilnosti poslovanja 87 % vseh izvedenih notranjerevizijskih pregledov.
Opravili smo lastno raziskavo med proračunskimi uporabniki z državnim notranjim revidiranjem. Pri tem smo zbrali 270 odgovorov, in sicer 61 % ali 166 anketirancev je izbralo odgovor »Z zunanjimi izvajalci storitev notranjega revidiranja«, 25 % ali 67 anketirancev odgovor »S skupno notranjerevizijsko službo«, preostalih 14 % oz. 37 anketirancev pa »Z lastno notranjerevizijsko službo«. Da je notranje revidiranje z najemom zunanjega izvajalca že vrsto let prevladujoča oblika zagotavljanja notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov, ugotavlja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.
Spremljanje kakovosti delovanja se je v vprašalniku preverjalo z vprašanjem, »Kako spremljate kakovost delovanja notranjega revidiranja (kakovost opravljene notranje revizije, kakovost notranjerevizijskega poročila, priporočila notranje revizije, strokovnost izvajalcev notranjega revidiranja)?« Največ odgovorov, 45 %, je bilo, »Ne spremljamo«. Večina proračunskih uporabnikov v Sloveniji ne spremlja kakovosti delovanja.
Ključne besede: revidiranje javnega sektorja, pravila državnega notranjega revidiranja, načini organiziranja notranje revizije proračunskih uporabnikov, stanje državnega notranjega revidiranja v Sloveniji, izzivi državnega notranjega revidiranja v Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,33 MB) |
3. Nerevizijske storitve in kakovost revidiranjaLaura Skledar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo nerevizijske storitve in kakovost revidiranja. Namen diplomskega dela je bil proučiti nerevizijske storitve, problematiko revizorjevega opravljanja le teh, in če obstaja, kakšna je povezava opravljanja nerevizijskih storitev s kakovostjo revidiranja. Nerevizijske storitve so storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov in vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijsko podjetje. Na primer storitve svetovanja v zvezi z davčnimi predpisi, finančno in podjetniško svetovanje, svetovanje pri statusnem preoblikovanju družb in še druge. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizijsko podjetje in revizor pozorna, da ni ogrožena neodvisnost revizorja. V ta namen je Evropska unija v skladu z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve. Slovenija je Uredbo implementirala in sprejela Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb. Nedovoljene nerevizijske storitve so tiste, ki jih revizor ne sme opravljati, kadar gre za subjekte javnega interesa, pri katerih opravlja revizijo računovodskih izkazov, z namenom da se ohranja kakovost obvezne revizije subjektov javnega interesa in neodvisnost revizorja ter da se izogne nasprotju interesov. Dovoljene nerevizijske storitve so vse storitve, ki jih opravlja revizor na podlagi potrditve revizijske komisije pod pogojem, da se pri tem ne pojavi potencialna ogroženost neodvisnosti revizorja. Opravljanje nerevizijskih storitev lahko postavlja revizorje v težaven položaj, kjer je zaradi njegovega delovanja lahko ogrožena njegova neodvisnost. Kakšen je vpliv opravljanja teh storitev na revizorjevo neodvisnost, pa je odvisno od same vrste nerevizijske storitve. Zraven ogrožanja revizorjeve neodvisnosti se pojavlja nevarnost, da bi prevelik poudarek na opravljanju nerevizijskih storitev povzročil odvračanje pozornosti revizorja od njegove prvotne funkcije, ki je revidiranje računovodskih izkazov. Opravljanje nerevizijskih storitev ima lahko pozitiven vpliv na kakovost revidiranja, saj revizorji pri opravljanju nerevizijskih storitev še bolj pazijo na svoj ugled, imajo več razpoložljivih informacij o revidiranem podjetju in izboljšujejo svoj odnos s strankami. Na drugi strani pa honorarji za nerevizijske storitve zmanjšujejo kakovost revidiranja in neodvisnost revizorja, saj honorarji spodbujajo pri revizorju možnost, da ne upošteva določenih pomanjkljivosti pri reviziji, prav tako pa višja, kot je raven honorarjev za nerevizijske storitve, slabša je kakovost revidiranja. V diplomske delu ene hipoteze ne potrdimo ali zavrnemo, eno zavrnemo in eno potrdimo. Hipoteze, da revizorji, ko opravljajo pri svojih strankah revizijske in hkrati nerevizijske storitve, opravljajo za svoje stranke večji obseg nerevizijskih storitev kot revizijskih storitev, nismo mogli potrditi ali zavrniti. Drugo hipotezo, da je neodvisnost revizorja ogrožena, ko ta opravlja za revidirano podjetje nerevizijske storitve, smo ovrgli. Tretjo hipotezo, da ima višina plačila (nadomestila), ki ga prejme revizor za opravljanje nerevizijskih storitev, negativen vpliv na kakovost revidiranja, smo potrdili.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, revidiranje, kakovost revidiranja, neodvisnost revizorja.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Stanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov in obsega zunanjega revidiranja v SlovenijiLucija Naglič, 2023, diplomsko delo Opis: Revidiranje igra ključno vlogo pri zagotavljanju, da organizacije delujejo v skladu z uveljavljenimi standardi, predpisi in sistemi kakovosti. Pomaga pri odkrivanju področij, kjer so prisotne pomanjkljivosti ali napake ter morebitne nevarnosti in priložnosti. Za velika in javna podjetja je dokazovanje točnega finančnega poročanja bistvenega pomena, saj se investitorji, posojilodajalci in vladni subjekti za sprejemanje odločitev zanašajo na finančne izkaze podjetja.
V zadnjih letih so se povečali dvomi v to, da je revizor neodvisen od revidiranega podjetja, zato bi lahko rekli, da vedno več subjektov kot kakovostno revidiranje opredeljuje revidiranje, pri katerem je pooblaščeni revizor popolnoma neodvisen od revidiranega podjetja. Na podlagi analize zbranih podatkov o opravljenih urah revizije v letih 2020 in 2021 za vse revizijske družbe v Sloveniji in podatkov o izrečenih ukrepih s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem v obeh letih, smo ugotovili, da obstaja šibka in negativna povezava med kakovostjo revidiranja računovodskih izkazov in obsegom revidiranja računovodskih izkazov v Sloveniji. Podali smo tudi predviden razlog za takšno povezavo in dva predloga za izboljšanje kakovosti revidiranja.
Ključne besede: revidiranje, kakovost revidiranja, obseg revidiranja, nadzor nad revidiranjem v Sloveniji, raziskava kakovosti in obsega revidiranja v Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. Zadovoljstvo pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela: stanje v SlovenijiAna Majcan, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo področje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela. Osredotočamo se na tematiko zunanjega revidiranja, opravljanja dela pooblaščenih revizorjev v Sloveniji, zadovoljstva pri opravljanju dela in zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela. Na koncu izvedemo tudi raziskavo stopnje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji.
Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko revizijske družbe zagotovijo, da so pooblaščeni revizorji zadovoljni pri opravljanju dela. Zadovoljnejši pooblaščeni revizorji bodo pogosteje ostali pri svojem delodajalcu, kar je v času povečane stopnje fluktuacije pooblaščenih revizorjev bistvenega pomena. Merjenje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela je tako zaželeno in hkrati pomembno za revizijske družbe. Pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela, so poklicna starost, odločevalna raven in spol pooblaščenih revizorjev ter velikost revizijske družbe, v kateri so pooblaščeni revizorji zaposleni. Ker za Slovenijo še ni bilo opravljeno merjenje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela, je problem raziskave proučitev, kako zadovoljni so pooblaščeni revizorji, vpisani v register pri ANR, na svojem delovnem mestu. Z raziskavo tako dopolnjujemo obstoječe znanje o poklicnih pričakovanjih pooblaščenih revizorjev v Sloveniji.
V raziskavo je bilo vključenih 41 pooblaščenih revizorjev in revizork, kar predstavlja 23,6 % delež vseh pooblaščenih revizorjev v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je 34 pooblaščenih revizorjev in revizork (83 %) zadovoljnih, 1 pooblaščeni revizor oz. revizorka (2 %) je nezadovoljen, 6 pooblaščenih revizorjev in revizork (15 %) pa ni niti zadovoljnih niti nezadovoljnih pri opravljanju dela. V splošnem kažejo rezultati raziskave na nadpovprečno visoko (75 %) stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev. Glede zadovoljstva pooblaščenih revizorjev s posameznimi vidiki dela je bilo ugotovljeno, da je najnižje izmed vseh petih vidikov zadovoljstvo s sedanjim delom (64 %), sledita zadovoljstvo z neposredno vodjo in s plačilom (72 %). Zadovoljstvo z možnostmi za napredovanje je 77 %, najvišje pa je zadovoljstvo s sodelavci, kar 86 %. Rezultati testa normalnosti porazdelitve obravnavane odvisne spremenljivke stopnja zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji so pokazali, da je test statistično značilen, kar pomeni, da se porazdelitev odvisne spremenljivke v statistični množici razlikuje od normalne porazdelitve oz., da odvisna spremenljivka ni normalno porazdeljena. Iz rezultatov testov za merjenje statistično značilnih razlik med povprečnimi vrednostmi poročanih stopenj zadovoljstva pooblaščenih revizorjev glede na izbrane dejavnike zadovoljstva, pa ugotavljamo, da se povprečne stopnje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji glede na poklicno starost, odločevalno raven in spol pooblaščenih revizorjev ter velikost revizijske družbe, v kateri so pooblaščeni revizorji zaposleni, statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi rezultatov raziskave je torej mogoče sklepati, da izbrani dejavniki zadovoljstva ne vplivajo statistično pomembno na povprečno stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji.
Ključne besede: Zunanje revidiranje, pooblaščeni revizor, zadovoljstvo pri opravljanju dela, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 55
Celotno besedilo (3,33 MB) |
6. Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na HrvaškemAnja Zorjan, 2021, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama.
Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike.
V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij.
Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1048; Prenosov: 98
Celotno besedilo (668,12 KB) |
7. Zunanje revidiranje in podatkovna analitikaSanja Zver, 2021, diplomsko delo Opis: Zaradi tehnologije in tehnološkega napredka ter vse večje digitalizacije poslovanja različnih podjetij sta tudi na področju revidiranja opazna napredek in spremljanje vpeljevanja novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenile oziroma prenovile poslovanje z namenom povečanja kakovosti opravljenih storitev revizijskih podjetij. Med najpomembnejše tehnologije za revizijska podjetja spadajo umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, robotska avtomatizacija procesov in podatkovna analitika, ki ji v diplomskem delu posvečamo posebno pozornost.
Glavna prednost podatkovne analitike je, da omogoča pregled 100 % populacije oziroma množice podatkov revidiranega podjetja in ne le posameznih vzorcev, na katerih je do sedaj temeljilo revidiranje računovodskih izkazov revidiranih podjetij. S tem pa lahko revizijsko podjetje odpravi tveganje pri vzorčenju, ki nastane prav zaradi tega, ker revizorji pri svojem delu ne preizkušajo celotne populacije oziroma množice podatkov, temveč le reprezentativne vzorce.
Potreba po podatkovni analitiki je med drugim nastala zaradi vse večjih in obsežnih podatkov, ki so na voljo revizorjem pri revidiranih podjetjih. Revizorji lahko le z uporabo orodij podatkovne analitike omogočijo in v primernem času pregledajo podatke ter s pomočjo orodij prepoznajo trende in anomalije, ki se lahko pojavijo pri posameznih uradnih trditvah poslovodstva, tem pa morajo nameniti posebno pozornost, saj obstaja tveganje za pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja.
V raziskovalnem delu smo naprej medsebojno primerjali zaznane koristi in slabosti glede uporabe podatkovne analitike na podlagi mnenj tujih avtorjev, omejili pa smo se na proučevanje le angleških virov. Največjo korist so tuji avtorji izrazili v možnosti analiziranja 100 % populacije podatkov, s čimer je možno v celoti odpraviti tveganje pri vzorčenju določenih revizijskih postopkov. Pri reviziji računovodskih izkazov je podatkovno analitiko mogoče uporabiti pri naslednjih revizijskih postopkih: analitičnih postopkih, preračunavanju oziroma ponovnem izračunavanju, ponovnem izvajanju postopkov in poizvedovanju oziroma izpraševanju. Nekaterih revizijskih postopkov, kot so zunanje potrditve ali fizični pregled sredstev pri revidiranem podjetju, pa ne bo nikoli mogoče 100-odstotno preveriti, saj je namen revizije le-to izvajati učinkovito in gospodarno ter v ustreznem časovnem okvirju. Pri zaznanih slabostih pa je največja težava v neobstoječih standardih. Trenutni standardi niti ne prepovedujejo niti ne predpisujejo uporabe podatkovne analitike. Revizijska podjetja se torej lahko samostojno odločijo, na kakšen način in kako bodo vpeljale uporabo podatkovne analitike pri reviziji računovodskih izkazov. Glavna skrb pa se pojavlja tudi pri varnosti in zasebnosti podatkov, s katerimi bo ravnalo revizijsko podjetje.
V raziskovalnem delu ugotavljamo tudi, da je podatkovna analitika že v uporabi v velikih revizijskih podjetjih, ki samostojno razvijajo različne programske rešitve oziroma orodja, ki vključujejo podatkovno analitiko glede na svoje potrebe pri revidiranju. Medtem ko je pri manjših revizijskih podjetjih mogoče zaznati omejitve glede začetne investicije in vlaganja v orodja, preoblikovanje znanja in kompetenc zaposlenih, preoblikovanje revizijskega pristopa k revidiranju ter potencialno izgubo oziroma zmanjšanje obsega obračunanih ur zaradi uporabe avtomatiziranih tehnik podatkovne analitike.
Ključne besede: revidiranje, zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, tehnologija, podatkovna analitika, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1309; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. Posebnosti notranjega revidiranja poslovnih tveganj v bankahNuša Mahorič, 2020, magistrsko delo Opis: V hitrem tempu življenja, kjer se neprestano dogajajo spremembe v tehniki, modernizaciji, konkurenci v poslovnem okolju, se moramo zavedati, da vse te spremembe prinašajo tudi vedno več novih tveganj in s tem negotovosti tudi v bankah. Zaradi tega tudi bankam preti veliko bančnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se obstoječa in nova tveganja spremljajo in upravljajo.
V magistrskem delu smo predstavili tveganja, ki so jim banke podvržene, in sicer kreditno, tržno, spremembe obrestne mere, operativno, likvidnostno, makroekonomsko in druga, med katere spadajo uvedbe novih produktov ali tveganja izgube ugleda. Zato je pomembno, da banka najprej prepozna dejavnike tveganj, saj jih šele takrat lahko začne upravljati.
Prek realnih primerov so predstavljena poslovna tveganja, kjer vidimo, kako posamezna tveganja banke same opredeljujejo in kakšna načela politike imajo zastavljena za upravljanje posameznih tveganj.
Za boljše razumevanje notranje revizije in njenega delovanja spoznamo revizijski postopek, ki zajema načrtovanje revizije, prepoznavanje tveganj, revizijsko testiranje, preučevanje in ocenjevanje obvladovanj tveganj, poročanje o rezultatih in spremljanje odpravljanja slabosti pri upravljanju tveganj.
Za širši vpogled v notranje revizije smo opravili tudi intervju z notranjim revizorjem, pri čemer smo spoznali pomembnost te. Za dolgoročno uspešnost banke je pomembno sodelovanje uprave, notranjih revizorjev in revidirancev. Vsi bi se morali zavedati, da delujejo za skupni cilj – za varnost banke. Notranji revizorji pa so tisti, ki so usposobljeni, da to varnost neprestano še posebej preverjajo.
Ključne besede: notranja revizija, banke, upravljanje tveganj, revidiranje, intervju
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 213
Celotno besedilo (960,58 KB) |
9. Prekrškovne sankcije na področju revidiranjaTinkara Iza Krabonja, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomski seminar nosi naslov Prekrškovne sankcije na področju revidiranja. Zajema pojme prekršek, sankcija ter revidiranje. Vsak pojem je opisan posebej. Prvi cilj diplomskega seminarja je bil spoznati vrste in višino sankcij na področju revidiranja. Podatki so bili zbrani iz Zakona o revidiranju. Drugi zadani cilj pa je bil spoznati vrste prekrškov na področju revidiranja. Cilj je bil dosežen s pomočjo podatkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Tretji cilj je bil raziskati nadzor, kdo ga izvaja, postopke in njegov potek ter kako se nadzira nadzor. Dosežen je bil z raziskavo Agencije in strokovne zbirke dr. Koletnika. Zastavljene so bile tri hipoteze. Prva hipoteza pravi, da se je s sprejetjem ZRev-2A povečalo število kršitev, ki so opredeljene kot prekrški. Druga hipoteza trdi, da se več prekrškov nanaša na revidiranje subjektov javnega interesa kot pri drugih zavezancih. Tretja hipoteza je, da agencija vsako leto izda manj upravnih aktov nadziranim osebam. Za potrditev hipotez je bilo potrebno primerjati letna poročila Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Predstavljeni podatki v diplomskem seminarju, s katerimi so bili doseženi cilji in dokazane hipoteze, so zbrani iz Zakona o revidiranju, Zakona o prekrških, letnih poročil Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, prav tako iz Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Kazenskega zakonika in drugih virov ter literature.
Ključne besede: Revidiranje, prekršek, sankcija, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 117
Celotno besedilo (510,28 KB) |
10. Izzivi zunanjega revidiranja na področju tehnologije veriženja podatkovnih blokovMartina Reich, 2020, diplomsko delo Opis: Svet se sčasoma spreminja in s seboj prinaša novitete, ki spodbujajo k preoblikovanju tistega, kar je obstoječe. Blockchain tehnologija, ki je ena izmed najpomembnejših inovacij, bo spodbudila k preoblikovanju obstoječih poslovnih procesov. S preoblikovanjem poslovnih procesov se bo preoblikoval tudi nadzor nad poslovanjem, ki ga izvajajo zunanji revizorji. Okolje, ki bo podprto s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, s preoblikovanjem revizije prinaša ogromno novosti, kot so revizija v realnem času, revizijske aplikacije ter tudi dodatne kompetence revizorjem, za vselej pa bo to novo okolje naredilo konec nekaterim obstoječim načinom delovanja revizorjev v poslu revizije.
V delu diplomskega projekta smo v teoretičnem delu na kratko predstavili področje zunanjega revidiranja in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. V raziskovalnem delu smo na podlagi primerjave obstoječega posla revizije s pričakovanim preoblikovanjem posla revizije, ugotovljenega vpliva na delo revizorjev, pregleda stališč oziroma prepričanj različnih avtorjev o revidiranju in blockchain tehnologiji ter opredelitve izzivov zunanjega revidiranja na področju blockchain tehnologije podali svojo lastno kritiko o blockchain tehnologiji na področju zunanjega revidiranja in ugotavljali, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain spodbudil preoblikovanje trenutnega modela poteka posla zunanje revizije, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain na področju zunanjega revidiranja prinesel več koristi kot slabosti in, ali bo tehnologija blockchain nadomestila poklic zunanjega revizorja.
Ugotovili smo, da kljub pozitivnim lastnostim, ki jih ima blockchain tehnologija, kot so varnost, nespremenljivost in decentraliziranost, ne bo nadomestila poklica revizorja, saj blockchain tehnologija ne more zagotoviti, da so vsi podatki, ki so zapisani v verigo blokov, zanesljivi. Revizor bo posledično potreboval nova znanja oziroma kompetence, saj revidiranje podjetij, katerih poslovanje bo podprto z blockchain tehnologijo, zahteva drugačne pristope, ki se jih bodo morali revizorji priučiti – v tej luči glede na prebrane vire pričakujemo preoblikovanje posla revizije in morebitno redefiniranje revizijskih ciljev. Revizija se bo prelevila v revizijo v realnem času, ki bo revizorju dodelila vlogo stalnega zagotavljanja. Zaradi svoje zasnovanosti blockchain tehnologija prinaša več koristi kot slabosti na področje zunanjega revidiranja, ki so možnost uporabe revizijskih orodij (revizijskih aplikacij), ki razbremenijo delo revizorja, mu prihranijo čas in olajšajo delo, blockchain tehnologija kot podlaga za preverjanje transakcij ter zmanjšanje odvisnosti revizorjev do drugih oseb pri zbiranju revizijskih dokazov.
Čeprav tehnologija veriženja podatkovnih blokov še ni popolnoma uveljavljena, že nakazuje spremembe, ki jih bo prinesla na obstoječe poslovne procese, kar pa izključuje vprašanje, ali se sploh bo uveljavila, temveč se ob tem pojavlja vprašanje, kdaj se bo uveljavila.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, veriženje podatkovnih blokov, tehnologija, izzivi, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2020; Ogledov: 1393; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,09 MB) |
