| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (668,12 KB)

2.
Zunanje revidiranje in podatkovna analitika
Sanja Zver, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaradi tehnologije in tehnološkega napredka ter vse večje digitalizacije poslovanja različnih podjetij sta tudi na področju revidiranja opazna napredek in spremljanje vpeljevanja novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenile oziroma prenovile poslovanje z namenom povečanja kakovosti opravljenih storitev revizijskih podjetij. Med najpomembnejše tehnologije za revizijska podjetja spadajo umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, robotska avtomatizacija procesov in podatkovna analitika, ki ji v diplomskem delu posvečamo posebno pozornost. Glavna prednost podatkovne analitike je, da omogoča pregled 100 % populacije oziroma množice podatkov revidiranega podjetja in ne le posameznih vzorcev, na katerih je do sedaj temeljilo revidiranje računovodskih izkazov revidiranih podjetij. S tem pa lahko revizijsko podjetje odpravi tveganje pri vzorčenju, ki nastane prav zaradi tega, ker revizorji pri svojem delu ne preizkušajo celotne populacije oziroma množice podatkov, temveč le reprezentativne vzorce. Potreba po podatkovni analitiki je med drugim nastala zaradi vse večjih in obsežnih podatkov, ki so na voljo revizorjem pri revidiranih podjetjih. Revizorji lahko le z uporabo orodij podatkovne analitike omogočijo in v primernem času pregledajo podatke ter s pomočjo orodij prepoznajo trende in anomalije, ki se lahko pojavijo pri posameznih uradnih trditvah poslovodstva, tem pa morajo nameniti posebno pozornost, saj obstaja tveganje za pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja. V raziskovalnem delu smo naprej medsebojno primerjali zaznane koristi in slabosti glede uporabe podatkovne analitike na podlagi mnenj tujih avtorjev, omejili pa smo se na proučevanje le angleških virov. Največjo korist so tuji avtorji izrazili v možnosti analiziranja 100 % populacije podatkov, s čimer je možno v celoti odpraviti tveganje pri vzorčenju določenih revizijskih postopkov. Pri reviziji računovodskih izkazov je podatkovno analitiko mogoče uporabiti pri naslednjih revizijskih postopkih: analitičnih postopkih, preračunavanju oziroma ponovnem izračunavanju, ponovnem izvajanju postopkov in poizvedovanju oziroma izpraševanju. Nekaterih revizijskih postopkov, kot so zunanje potrditve ali fizični pregled sredstev pri revidiranem podjetju, pa ne bo nikoli mogoče 100-odstotno preveriti, saj je namen revizije le-to izvajati učinkovito in gospodarno ter v ustreznem časovnem okvirju. Pri zaznanih slabostih pa je največja težava v neobstoječih standardih. Trenutni standardi niti ne prepovedujejo niti ne predpisujejo uporabe podatkovne analitike. Revizijska podjetja se torej lahko samostojno odločijo, na kakšen način in kako bodo vpeljale uporabo podatkovne analitike pri reviziji računovodskih izkazov. Glavna skrb pa se pojavlja tudi pri varnosti in zasebnosti podatkov, s katerimi bo ravnalo revizijsko podjetje. V raziskovalnem delu ugotavljamo tudi, da je podatkovna analitika že v uporabi v velikih revizijskih podjetjih, ki samostojno razvijajo različne programske rešitve oziroma orodja, ki vključujejo podatkovno analitiko glede na svoje potrebe pri revidiranju. Medtem ko je pri manjših revizijskih podjetjih mogoče zaznati omejitve glede začetne investicije in vlaganja v orodja, preoblikovanje znanja in kompetenc zaposlenih, preoblikovanje revizijskega pristopa k revidiranju ter potencialno izgubo oziroma zmanjšanje obsega obračunanih ur zaradi uporabe avtomatiziranih tehnik podatkovne analitike.
Ključne besede: revidiranje, zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, tehnologija, podatkovna analitika, prihodnost.
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Posebnosti notranjega revidiranja poslovnih tveganj v bankah
Nuša Mahorič, 2020, magistrsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja, kjer se neprestano dogajajo spremembe v tehniki, modernizaciji, konkurenci v poslovnem okolju, se moramo zavedati, da vse te spremembe prinašajo tudi vedno več novih tveganj in s tem negotovosti tudi v bankah. Zaradi tega tudi bankam preti veliko bančnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se obstoječa in nova tveganja spremljajo in upravljajo. V magistrskem delu smo predstavili tveganja, ki so jim banke podvržene, in sicer kreditno, tržno, spremembe obrestne mere, operativno, likvidnostno, makroekonomsko in druga, med katere spadajo uvedbe novih produktov ali tveganja izgube ugleda. Zato je pomembno, da banka najprej prepozna dejavnike tveganj, saj jih šele takrat lahko začne upravljati. Prek realnih primerov so predstavljena poslovna tveganja, kjer vidimo, kako posamezna tveganja banke same opredeljujejo in kakšna načela politike imajo zastavljena za upravljanje posameznih tveganj. Za boljše razumevanje notranje revizije in njenega delovanja spoznamo revizijski postopek, ki zajema načrtovanje revizije, prepoznavanje tveganj, revizijsko testiranje, preučevanje in ocenjevanje obvladovanj tveganj, poročanje o rezultatih in spremljanje odpravljanja slabosti pri upravljanju tveganj. Za širši vpogled v notranje revizije smo opravili tudi intervju z notranjim revizorjem, pri čemer smo spoznali pomembnost te. Za dolgoročno uspešnost banke je pomembno sodelovanje uprave, notranjih revizorjev in revidirancev. Vsi bi se morali zavedati, da delujejo za skupni cilj – za varnost banke. Notranji revizorji pa so tisti, ki so usposobljeni, da to varnost neprestano še posebej preverjajo.
Ključne besede: notranja revizija, banke, upravljanje tveganj, revidiranje, intervju
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 265; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (960,58 KB)

4.
Prekrškovne sankcije na področju revidiranja
Tinkara Iza Krabonja, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar nosi naslov Prekrškovne sankcije na področju revidiranja. Zajema pojme prekršek, sankcija ter revidiranje. Vsak pojem je opisan posebej. Prvi cilj diplomskega seminarja je bil spoznati vrste in višino sankcij na področju revidiranja. Podatki so bili zbrani iz Zakona o revidiranju. Drugi zadani cilj pa je bil spoznati vrste prekrškov na področju revidiranja. Cilj je bil dosežen s pomočjo podatkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Tretji cilj je bil raziskati nadzor, kdo ga izvaja, postopke in njegov potek ter kako se nadzira nadzor. Dosežen je bil z raziskavo Agencije in strokovne zbirke dr. Koletnika. Zastavljene so bile tri hipoteze. Prva hipoteza pravi, da se je s sprejetjem ZRev-2A povečalo število kršitev, ki so opredeljene kot prekrški. Druga hipoteza trdi, da se več prekrškov nanaša na revidiranje subjektov javnega interesa kot pri drugih zavezancih. Tretja hipoteza je, da agencija vsako leto izda manj upravnih aktov nadziranim osebam. Za potrditev hipotez je bilo potrebno primerjati letna poročila Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Predstavljeni podatki v diplomskem seminarju, s katerimi so bili doseženi cilji in dokazane hipoteze, so zbrani iz Zakona o revidiranju, Zakona o prekrških, letnih poročil Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, prav tako iz Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Kazenskega zakonika in drugih virov ter literature.
Ključne besede: Revidiranje, prekršek, sankcija, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Objavljeno: 22.03.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (510,28 KB)

5.
Izzivi zunanjega revidiranja na področju tehnologije veriženja podatkovnih blokov
Martina Reich, 2020, diplomsko delo

Opis: Svet se sčasoma spreminja in s seboj prinaša novitete, ki spodbujajo k preoblikovanju tistega, kar je obstoječe. Blockchain tehnologija, ki je ena izmed najpomembnejših inovacij, bo spodbudila k preoblikovanju obstoječih poslovnih procesov. S preoblikovanjem poslovnih procesov se bo preoblikoval tudi nadzor nad poslovanjem, ki ga izvajajo zunanji revizorji. Okolje, ki bo podprto s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, s preoblikovanjem revizije prinaša ogromno novosti, kot so revizija v realnem času, revizijske aplikacije ter tudi dodatne kompetence revizorjem, za vselej pa bo to novo okolje naredilo konec nekaterim obstoječim načinom delovanja revizorjev v poslu revizije. V delu diplomskega projekta smo v teoretičnem delu na kratko predstavili področje zunanjega revidiranja in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. V raziskovalnem delu smo na podlagi primerjave obstoječega posla revizije s pričakovanim preoblikovanjem posla revizije, ugotovljenega vpliva na delo revizorjev, pregleda stališč oziroma prepričanj različnih avtorjev o revidiranju in blockchain tehnologiji ter opredelitve izzivov zunanjega revidiranja na področju blockchain tehnologije podali svojo lastno kritiko o blockchain tehnologiji na področju zunanjega revidiranja in ugotavljali, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain spodbudil preoblikovanje trenutnega modela poteka posla zunanje revizije, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain na področju zunanjega revidiranja prinesel več koristi kot slabosti in, ali bo tehnologija blockchain nadomestila poklic zunanjega revizorja. Ugotovili smo, da kljub pozitivnim lastnostim, ki jih ima blockchain tehnologija, kot so varnost, nespremenljivost in decentraliziranost, ne bo nadomestila poklica revizorja, saj blockchain tehnologija ne more zagotoviti, da so vsi podatki, ki so zapisani v verigo blokov, zanesljivi. Revizor bo posledično potreboval nova znanja oziroma kompetence, saj revidiranje podjetij, katerih poslovanje bo podprto z blockchain tehnologijo, zahteva drugačne pristope, ki se jih bodo morali revizorji priučiti – v tej luči glede na prebrane vire pričakujemo preoblikovanje posla revizije in morebitno redefiniranje revizijskih ciljev. Revizija se bo prelevila v revizijo v realnem času, ki bo revizorju dodelila vlogo stalnega zagotavljanja. Zaradi svoje zasnovanosti blockchain tehnologija prinaša več koristi kot slabosti na področje zunanjega revidiranja, ki so možnost uporabe revizijskih orodij (revizijskih aplikacij), ki razbremenijo delo revizorja, mu prihranijo čas in olajšajo delo, blockchain tehnologija kot podlaga za preverjanje transakcij ter zmanjšanje odvisnosti revizorjev do drugih oseb pri zbiranju revizijskih dokazov. Čeprav tehnologija veriženja podatkovnih blokov še ni popolnoma uveljavljena, že nakazuje spremembe, ki jih bo prinesla na obstoječe poslovne procese, kar pa izključuje vprašanje, ali se sploh bo uveljavila, temveč se ob tem pojavlja vprašanje, kdaj se bo uveljavila.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, veriženje podatkovnih blokov, tehnologija, izzivi, prihodnost.
Objavljeno: 05.10.2020; Ogledov: 429; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Zagotavljanje revizijske sledi v podatkovnem skladišču
Darko Vozlič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej analizirali trenutno veljavno zakonodajo na področju Republike Slovenije in EU, ki ureja področje revizijske sledi in dostopov do podatkov. Ob tem smo preučili tudi pojem revizijske sledi, od definicije do glavnih lastnosti, ki nam jih ponuja pri kasnejšem odkrivanju sprememb oz. vpogledov v podatke. Zatem smo analizirali problem dostopa končnih uporabnikov do podatkov, kjer smo se osredotočili predvsem na dostopne pravice, zavarovanje občutljivih osebnih podatkov in pogodbeno obdelavo. Sledil je postopek kreiranja revizijske sledi v MS SQL Server, kjer smo uporabili integrirano funkcionalnost revidiranja. Na koncu smo izvedli še testiranje zmogljivosti in ugotovili, da sama funkcionalnost dejansko vpliva na sistem in ga v določenih točkah dodatno obremeni.
Ključne besede: revizijska sled, revidiranje, GDPR, MS SQL Server, zmogljivost
Objavljeno: 21.03.2019; Ogledov: 1107; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

7.
Izboljšanje poslovnega procesa v podjetju
Kaja Čokl, 2018, diplomsko delo

Opis: Ker okolje podjetij postaja vse bolj kompleksno in zahtevno, morajo organizacije svoje strategije poslovanja, strateške cilje in vodenje nenehno prilagajati. Razmeram primerno je potrebno prilagoditi način izvajanja celotnega poslovnega procesa in ga podpreti z dobrim informacijskim sistemom, ki nam bo omogočal sprotne informacije o razmerah v poslovnem okolju. Konkurenčne prednosti lahko dosegamo s krajšim časom izvajanja, manjšo količino potrebnih vložkov, nižjimi stroški, boljšo kakovostjo, nižjo ceno, boljšim poprodajnim servisom idr. Da pa bi dosegali konkurenčne prednosti je potrebno poznati poslovne procese, ki tečejo v podjetju in jih ustrezno prenoviti oz. izboljšati, zato v diplomskem projektu predstavljamo zamišljeno izboljšavo poslovnega podjetja v revizijski hiši. V začetku naloge predstavimo podjetje, gre za revizijsko hišo, ki je razširjena po vseh celinah sveta, razen v Avstraliji, delo je opredeljeno na podlagi funkcijske organizacijske strukture. Predstavimo tudi poslanstvo ter vizijo podjetja in strukturo zaposlenih. Opišemo dejavnost revidiranja, ki jo podpremo z ustreznimi zakoni o revidiranju, predstavimo postopek in namen revidiranja ter temeljna revizijska načela. Sledijo teoretična izhodišča o poslovnih procesih , opis delovnih postopkov ter teoretična izhodišča za izboljšanje poslovanja. Delo zaključimo z opisom modela predloga za izboljšanje poslovanja v izbrani družbi ob upoštevanju prej omenjenih teoretičnih izhodišč
Ključne besede: poslovni procesi, izboljšanje poslovnega procesa, revidiranje
Objavljeno: 23.01.2019; Ogledov: 3066; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (876,91 KB)

8.
Notranje revidiranje leta 2031
Karmen Kovač, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je raziskati, kakšno bo notranje revidiranje v prihodnosti, natančneje leta 2031. Za dosego namena magistrske naloge si v teoretičnem in empiričnem delu zastavljamo določene cilje. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej proučujemo in predstavljamo pojem notranjega revidiranja ter izpostavljamo nekaj definicij. V nadaljevanju predstavljamo vrednost in pomen industrije 4.0, veriženja blokov in programskih rešitev za pomoč revidiranju. Opredeljujemo nekaj značilnosti revizije 4.0 in na koncu predstavljamo gospodarske smernice ter posledice notranjega revidiranja. Za drugi oziroma empirični del magistrske naloge smo izvedli anketiranje. Izdelali smo kratek vprašalnik o notranjem revidiranju danes in v prihodnosti. Vprašalnik smo razposlali notranjim revizorjem. Veliko vprašanj je bilo odprtega tipa, saj smo želeli pridobiti čim več različnih odgovorov, kako si notranji revizorji predstavljajo notranje revidiranje leta 2031. Pri anketiranju ugotavljamo, da si večina notranjih revizorjev ne predstavlja, kakšno bo notranje revidiranje leta 2031 in kako bo takrat potekalo njihovo delo. Naslednja ugotovitev je, da notranji revizorji ne verjamejo v bliskovit napredek tehnologije pri revidiranju.
Ključne besede: notranje revidiranje, industrija 4.0, veriženje blokov, programske rešitve za pomoč revidiranju, revizija 4.0.
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 671; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

9.
Prihodnost revidiranja
Dalibor Nenić, 2018, magistrsko delo

Opis: Revidiranje je oblika nadzora. Zaradi vse večje kompleksnosti delovanja pravnih oseb, naraščajočega pomena informacijske tehnologije in informacij je potrebno razvijati nove in primerne metode nadzora, da bi lahko zadovoljili zahteve tehnološkega razvoja in uporabnikov. Mednje sodi način, orodje, prostor ter znanje za revidiranje 21. stoletja. Napredne tehnološke rešitve omogočajo poglobljeno znanje o delovanju podjetij ter oceno stanja oz. dejanj. S tem se spreminja vloga revizorja v digitalnem svetu prihodnosti. Na podlagi spoznanj smo ugotovili, da so v preteklosti obstajali pozivi, kako razviti revidiranje za izzive prihodnosti, a o(b)staja bistven časovni razkorak med sprejetjem novih idej oz. znanja ter njihovo implementacijo v praksi. Stopnja inovacije je v panogi revizije nižja kot v drugih panogah, zaradi česar ostajajo sistemske napake v obliki koncentracije trga revizijskih storitev, kakovosti revidiranja, strukture revizijskega postopka, vloge ter vrednosti revidiranja nerešene. Revidiranje je namreč pod velikim vplivom zunanjih dejavnikov, ki usmerjajo razvoj glede na trenutno gospodarsko, socialno in pravno politiko. V delu smo proučili smernice razvoja revidiranja v prihodnosti na osnovi analize sedanjega stanja. Prikazali smo stanje panoge revidiranja glede na vrste revidiranja po revizijskem organu. Ugotovili smo, da je t. i. gospodarsko revidiranje vrsto let imelo primat na področju revidiranja ter bilo bistven dejavnik v delovanju kapitalskih trgov, a se ni spremenilo od začetka 20. stoletja. Z napredkom informacijske, telekomunikacijske in računalniške tehnologije, se spreminja usmerjenost revizorjev iz preteklosti v prihodnost. Napredna tehnologija bo prevzela del funkcije, ki jo je imela revizija v preteklosti, s čimer se bo spremenila tudi vloga revizorja. IT bo zaznamovala delovanje organizacij ter vpeljala novo obdobje digitalne ekonomije, ki zahteva prilagoditev revidiranja. Prilagoditev bo celovita in bo potekalo od izobraževanja revizorjev, ki bo vedno bolj osredotočeno na pridobivanje znanj s področij informacijske tehnologije ter mehkih veščin, preko spremembe načina dela do izkoriščanja novih naprednih tehnologij kot so: tehnologija verižnih blokov podatkov, veliki podatki, rudarjenje podatkov ter sistemi umetne inteligence. Prihajajoča sprememba bo preobrazila panogo revizije za vedno.
Ključne besede: revidiranje, prihodnost revidiranja, informacijska tehnologija, izobraževanje revizorjev, revizor
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 682; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA SPREJETJA NOVE EVROPSKE ZAKONODAJE NA PODROČJU REVIDIRANJA V SLOVENIJI, NEMČIJI, VELIKI BRITANIJI IN NA SLOVAŠKEM
Tjaša Črnko, 2018, magistrsko delo

Opis: Revidiranje je posebna gospodarska dejavnost, ki jo izvajajo za to specializirane gospodarske družbe oziroma posebej za to izobraženi in specializirani posamezniki, ki delujejo bodisi v okviru omenjenih družb bodisi kot samostojni subjekti. Revizorji tako preverjajo in preizkušajo računovodske izkaze gospodarskih družb, ki so zavezane k obvezni reviziji računovodskih izkazov ter tako po opravljeni reviziji podajo mnenje o korektnosti revidiranih računovodskih izkazov. Revizorji z vidika kapitalskega trga igrajo ključno vlogo, saj se delničarji zanašajo na njihove ugotovitve. Z vidika tega zaupanja pa je izrednega pomena, da obstaja regulacija na področju revidiranja. S strani Evropske unije lahko zaznamo prvo večjo regulacijo na področju revidiranja z uvedbo Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Omenjena direktiva je odgovor na finančne škandale, kot so na primer dogajanja v povezavi z družbami Enron, WorldCom in Parmalat, ki so zelo oslabila zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev. Omenjena direktiva daje velik poudarek na etična načela revizorja, kot so na primer nepristranskost, poštenost, zaupnost in podobno, saj lahko le ob upoštevanju teh načel revizor deluje strokovno in neodvisno. Maja 2014 pa sta bila s strani Evropske unije objavljena dva nova dokumenta, ki se nanašata na regulacijo obvezne revizije računovodskih izkazov, to sta Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze in Uredba (EU) 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Nova evropska reforma na področju revidiranja si tako prizadeva povrniti zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev, predvsem pa v revizijska mnenja, ki jih prebirajo vlagatelji. Z novo evropsko zakonodajo naj bi se izboljšala sama kakovost revidiranja, prav tako se z evropsko reformo na področju revidiranja uvajajo strožja pravila glede nadzora nad revizorji, na področju sankcij v primeru kršitev, uvaja se tudi obvezna rotacija revizorjev za vse družbe javnega interesa, strožje pa so opredeljene tudi smernice v zvezi s prepovednimi nerevizijskimi storitvami. Države članice EU so tako morale v roku dveh let implementirati nove evropske predpise na področju revidiranja, v okviru te implementacije pa so lahko izbrale različne načine prenosa le teh v svoje nacionalne zakonodaje, prav tako so nekatere države članice bolj, nekatere pa manj podrobneje opredelile zahteve nove evropske reforme na področju revidiranja. Velik razkorak med državami članicami EU lahko tako opazimo pri predpisanih sankcijah, saj nova evropska zakonodaja na področju revidiranja opredeljuje primere, v katerih se kršitelje sankcionira, ne opredeljuje pa same višine in načine sankcij za kršitve. Podobna razhajanja lahko zasledimo tudi pri sodnem varstvu revizorjev. Slovenija je pri implementaciji nove evropske zakonodaje na področju revizije, gledano z vidika opredelitve in višine sankcij za kršitve, zavzela zelo restriktivno stališče. Sankcije so v Sloveniji precej visoke glede na velikost revizijskega trga, večina revizijskih družb v Sloveniji je majhnih, visoke kazni za kršitve pa lahko zelo ogrozijo njihov obstoj. Majhne revizijske družbe se iz leta v leto srečujejo z upadom družb, ki so zavezane k reviziji, iz tega naslova pa si, da bi obdržale svoje naročnike oziroma pridobile še kakšnega novega naročnika, majhne revizijske družbe med sabo konkurirajo s ceno. Z vidika sodnega varstva pa je slovenski zakonodajalec zavzel zelo ohlapno stališče, ta namreč ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva revizorjev in revizijskih družb, saj ne predvideva dvostopenjskega organa odločanja o kršitvah.
Ključne besede: revidiranje, Direktiva 2014/56/EU, Uredba (EU) 537/2014, ZRev-3, sankcije, sodno varstvo, rotacija revizorjev, nerevizijske storitve, nova evropska zakonodaja.
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici