1. |
2. Primerjava postopkov predčiščenja odpadne vode pred vstopom v reverzno osmozoMedea Brečko, 2017, diplomsko delo Opis: Kompostna voda vsebuje veliko organskih snovi, saj je eden izmed stranskih produktov pri postopku razgradnje organskih odpadkov. Čiscenje odpadnih voda je zato eden izmed pomembnejših procesov iz razvojne in ekološke perspective. Vsoto organskih snovi v vodi smo določili kot: kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Za postopke predčiščenja smo uporabili čiščenje z nanodelci (srebrovi nanodelci AgNPs) in čiščenje z zeolitom (zeolit ZSM-5 Silicalite). Srebrove nanodelce (AgNPs) smo sintetizirali iz natrijevega alginata raztopljenega v destilirani vodi, kateremu smo dodali srebrov nitrat (AgNO3). Za predčiščenje z zeolitom smo uporabili zeolit ZSM-5 Silicalite, ki je nastal po postopku granulacije. Po izvedbi postopkov čiščenja smo opravili analize in tako določili, kateri postopek je bolj uporaben. Po predčiščenju smo vodo čistili še z reverzno osmozo pri različnih tlakih (10, 15, 20, 30 in 40 barih) in ugotavljali, kateri postopek predčiščenja zniža mašenje membrane. Rezultati so pokazali, da je postopek predčiščenja z nanodelci učinkovitejši, saj opazimo manjše mašenje membrane kot pri predčiščenju z zeolitom.
Ključne besede: kompostna voda, srebrovi nanodelci, mikrovalovna sinteza, predčiščenje, reverzna osmoza
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 1883; Prenosov: 187
 Celotno besedilo (2,56 MB) |
3. PRIPRAVA ODPADNE VODE ZA PONOVNO UPORABO V TEHNOLOŠKEM PROCESUAleš Lorber, 2016, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je, da odpadne vode iz treh različnih proizvodnih procesov očistimo in ponovno uporabimo v proizvodnji. Merilo čistosti so predstavljali okoljevarstveni standardi o dovoljenih emisijah snovi v površinske vode, ki jih predpisuje država. Količinsko največ odpadne vode priteče iz proizvodne linije pranja glinice (GKT-VLS), s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija, nitratnega dušika in kloridnih elementov. Druga vrsta odpadne vode je iz proizvodne linije boehmita, s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija in nitratnega dušika. Tretja vrsta odpadne vode prihaja iz kotlarne, kjer se proizvaja visokotlačna para. Kotlarna posledično proizvaja kisle in bazične odpadne vode zaradi regeneracije ionskih smol, ki se uporabljajo za kemijsko pripravo vode za kotle.
Vse tri vrste vod smo zmešali v realnem razmerju. Najprej smo vode nevtralizirali z uporabo 35 % HCl. Nato je sledila filtracija z naplavno plastjo perlita, s katero smo znižali vrednost suspendiranih snovi s 320 mg/l na samo 9 mg/l. S filtracijo še vedno nismo uspeli razrešiti težave s previsokimi vrednostmi aluminija, natrija in kloridov, ki so presegali okoljevarstvene standarde.
Zato smo izvedli laboratorijske poskuse z uporabo modulov za reverzno osmozo. Vsebnosti onesnažil smo uspeli znižati pod mejne vrednosti. Vsebnost aluminija smo znižali pod mejno vrednost aluminija 3 mg/l, vsebnost natrija smo zmanjšali na 145 mg/l in kloridov na 193 mg/l.
Ključne besede: reverzna osmoza, nevtralizacija, filtracija, ICP analiza, industrijska odpadna voda
Objavljeno v DKUM: 05.01.2017; Ogledov: 1746; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,93 MB) |
4. Ekološki in ekonomski vidiki odvajanja in čiščenja izcednih vod deponijeAlenka Botolin, 2016, magistrsko delo Opis: Raziskovalno delo v okviru magistrskega dela je potekalo na področju sonaravne sanacije odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava pri Ormožu po principu čiščenja in vračanja izcedne vode na odlagališče. Čiščenje izcedne vode je potekalo v rastlinski čistilni napravi, od koder se je preko podzemnega namakalnega sistema voda črpala na odlagališče. Od leta 2004 do 2015 so se spremljali meteorološki parametri in opravljale analize fizikalnih in kemijskih parametrov. Po letu 2008 je začela upadati učinkovitost čiščenja izcednih vod na RČN, zato se je od leta 2013 izcedna voda odvažala v čiščenje na industrijsko napravo reverzne osmoze, ki zagotavlja optimalne pogoje čiščenja. Kot novost in prispevek k znanosti je bil izveden poskus čiščenja izcednih vod odlagališča komunalnih odpadkov s specialnim dodatkom eco tabs na mestu vtoka v RČN; rezultati sicer kažejo na izboljšanje parametrov, vendar premalo učinkovito. Po zaprtju deponije tako predlagamo čiščenje izcedne vode z RČN, ki ob zamenjavi zemljin in rastlin s svojimi ekosistemskimi in ekonomskimi prednostmi predstavljajo primeren pristop še 30 let po zaprtju deponije, v skladu z zakonodajo.
Ključne besede: odlagališče komunalnih odpadkov, čiščenje izcedne vode, rastlinska čistilna naprava, reverzna osmoza, specialni dodatek eco tabs
Objavljeno v DKUM: 14.07.2016; Ogledov: 1952; Prenosov: 194
Celotno besedilo (3,03 MB) |
5. Razsoljevanje vodeGregor Lugarič, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni najbolj razširjeni procesi, ki se uporabljajo za pridobivanje pitne vode.
Opisana so splošna stanja morske in sladke vode na Zemlji in našteti glavni načini razsoljevanja vode.
Podrobneje so opisani in prikazani postopki razsoljevanja, ki jih delimo na tri dele: termični procesi, membranski procesi in ionski procesi. Med termičnimi procesi je najbolj razširjena večfazna ravnotežna destilacija (MSF - Multi Stage Flash), ki je globalno vodilni proces pri razsoljevanju, če kot vodni vir uporabimo samo morsko vodo. Opisana sta tudi večstopenjska destilacija (MED – Multi Effect Distillation) in kompresijski proces (VC – Vapour Compression), ki predstavljata manjši odstotek globalne uporabe. Med membranskimi procesi je vodilni proces reverzna osmoza (RO – Reverse Osmosis), ki je globalno najbolj razširjen za razsoljevanje vseh vod, razdelan pa je tudi proces elektrodialize (ED – Electrodialysis). Pri kemijskem procesu se uporablja predvsem ionska izmenjava, ki pa je zaradi velikih stroškov ne uporabljajo pogosto. Uporablja se predvsem za mehčanje vode, ni pa uporabna za čiščenje vode z višjimi stopnjami raztopljenih trdnih snovi, zaradi česar je izvzeta iz obravnave v diplomskem delu.
Na kratko so tudi opisani postopki pred-obdelave in nadaljnje obdelave vode. Več pozornosti je posvečene okoljskim vidikom, energijski porabi in ekonomskemu vidiku.
V eksperimentalnem delu smo poskusili čim bolj približati in poenostaviti prikaz delovanja MSF naprave, ki jo lahko učenci samostojno sestavijo v laboratoriju.
Dotaknili smo se tudi najnovejših tehnologij, ki kot vir energije uporabljajo obnovljive vire energije.
Ključne besede: razsoljevanje, večfazna ravnotežna destilacija – MSF, večstopenjska destilacija – MED, kompresija hlapov – VC, reverzna osmoza – RO, elektrodializa – ED
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 4723; Prenosov: 750
Celotno besedilo (2,98 MB) |
6. IZBOLJŠANJE PRIPRAVE TEHNOLOŠKE VODE ZA PODJETJE JUBMaša Iršič, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil poiskati nove možnosti za pripravo tehnološke vode v podjetju JUB. Obstoječi postopek priprave vode obsega kemijsko mehčanje in dezinfekcijo z UV- žarnico. Pri delu smo se osredotočili na znižanje dodatka sredstva za mehčanje vode ter uporabo ionske izmenjave in reverzne osmoze. Preučevali smo učinkovitost dveh ionskih smol, ki bi bili primerni predvsem za znižanje trdote vode (Lewatit TP 207 in Lewatit S 1468), ter membrano iz polietersulfona. V nadaljevanju smo z mehčano vodo pripravili izbrane izdelke podjetja in jih ocenili glede na učinkovitost dispergiranja polnil v vodnih raztopinah. Ocenili smo stroške alternativnih postopkov priprave vode. Ugotovili smo, da bi bila za pripravo tehnološke vode glede na rezultate najbolj primerna kombinacija kemičnega mehčanja z znižanim dodatkom sredstva za mehčanje vode in ionske izmenjave.
Ključne besede: Mehčanje vode, trdota vode, ionska izmenjava, reverzna osmoza, dezinfekcija z UV- žarki.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2013; Ogledov: 3038; Prenosov: 331
Celotno besedilo (3,27 MB) |
7. MEMBRANSKA PILOTNA NAPRAVA ZA PRIPRAVO DEIONIZIRANE VODEUroš Ačko, 2010, diplomsko delo Opis: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto deionizirana voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov — je skoraj kemično čista voda. Za pripravo deionizirane vode se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter elektrodeionizacija. V praktičnem delu sem opisal celotno delovanje pilotne naprave z omenjenimi tehnologijami, ter sodeloval pri opravljanju fizikalno-kemičnih meritev na napravi z različnimi vodnimi viri. Opravil se je tudi teoretični izračun padca tlaka na membrane in primerava z izmerjenimi. Prikazan je pojav mašenja membrane za ultrafiltracijo ter izračun dodatne upornosti Rc.
Ključne besede: membranske tehnologije, ultrafiltracija, reverzna osmoza, flitriranje, membrana, elektrodeionizacija, ionski izmenjevalci, mehčanje vode, deionizacija, prevodnost, deionizirana voda
Objavljeno v DKUM: 18.11.2010; Ogledov: 3234; Prenosov: 629 (1 glas)
Celotno besedilo (3,57 MB) |
8. MEMBRANSKE TEHNOLOGIJE ZA PRIPRAVO ULTRA-ČISTE VODETomaž Pavlič, 2009, diplomsko delo Opis: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto uporablja ultra Äista voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov – je skoraj kemiÄno Äista voda. Za pripravo ultra Äiste vode se uporabljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter v zadnjem Äasu elektrodeionizacija, ki zamenjuje trenutno uveljavljeno tehnologijo odstranjevanja ionov z ionsko izmenjevalnimi smolami. V eksperimentalnem delu sem opravil meritve na EDI modulu. Glede na podatke sem izraÄunal masni koeficient prenosa ter Sherwoovodo Å¡tevilo ter ga primerjal s teoretiÄnim.
Ključne besede: deionizacija, elektrodeionizacija, elektrodializa, ionsko izmenjevalne smole, masni koeficient prenosa, membranske tehnologije, mikrofiltracija, reverzna osmoza, Sherwoodovo število, ultrafiltracija, ultra-čista voda
Objavljeno v DKUM: 24.06.2009; Ogledov: 4059; Prenosov: 685
Celotno besedilo (3,83 MB) |
9. |
10. |
