| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Vloga patronažne medicinske sestre pri socialno ogroženem pacientu
Lea Veternik, 2014, diplomsko delo

Opis: Socialna ogroženost povečuje ranljivost družbe, kadar pride do posledic večje negotovosti v dohodkovni nestabilnosti in pri zaposlitvi do povečevanja krhkosti družinske podpore, osamljenosti in občutka manjvrednosti. V diplomskem delu smo opredelili pomen socialne ogroženosti, definirali smo revščino in socialno izključenost, ki sta del socialne ogroženosti. Predstavili smo vlogo patronažne medicinske sestre pri socialno ogroženem pacientu, opisali socialno dejavnost v patronažnem varstvu, pristope patronažnega varstva in koordiniranje dela z drugimi službami in organizacijami. Metodologija raziskovanja: uporabili smo kvalitativno raziskavo. Na podlagi študije primera socialno ogrožene pacientke smo s pomočjo odprtega intervjuja, pri katerem je bilo zastavljenih osem vprašanj, pridobili osnovne podatke o pacientki in podatke o njenem zdravstvenem ter socialnem stanju. Zbrane ugotovitve smo predstavili s pomočjo analize besedila. Rezultati: iz raziskave študije primera in analize literature smo ugotovili, da je socialno ogrožena pacientka prikrajšana ne samo finančno, temveč je tudi socialno izolirana. Ugotovili smo tudi, da je patronažna medicinska sestra pacientki podala informacije o različnih službah in organizacijah (Rdeči križ, Karitas, center za socialno delo), s katerimi si lahko pomaga pri reševanju iz socialne stiske, ji svetovala različne vrste pomoči, ki bi lahko pacientki olajšale nastalo situacijo, povezala se je tudi s socialno delavko. Sklep: vloga patronažne medicinske sestre pri obravnavi socialno ogroženega pacienta je zelo pomembna, saj mora delovati humano, empatično, individualno in strokovno ter sistematično spremljati in reševati težave skupaj s pacientom. V takšni situaciji se mora povezati z drugimi službami in organizacijami, ki lahko pripomorejo k optimalni rešitvi stanja pri socialno ogroženem pacientu. Te so: center za socialno delo, Zavod za oskrbo na domu, Rdeči križ, Karitas, lokalna skupnost, dom starejših občanov.
Ključne besede: socialna ogroženost, revščina, socialna izključenost, socialna pomoč, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 1206; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (713,68 KB)

22.
Koncept pomoči družini z izkušnjo družinskega nasilja v času gospodarske krize : magistrsko delo
Barbara Nežmah, 2014, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini je plah, a zelo nevaren ptič. Živi v premnogih družinah. Skriva se za dobro varovanimi tančicami zasebnosti. Hrani se z revščino, neenakostjo (predvsem spolno), socialno izključenostjo, brezposelnostjo, družbeno ignoranco, negativnimi spolnimi stereotipi, patriarhalnimi družinskimi vzorci itd. Zato ga je izredno težko videti, prepoznati in preganjati. Pri tem so potrebna različna strokovna znanja, potrpežljivost, vztrajnost in sodelovanje mnogih akterjev iz državne in civilne sfere, ter ustrezna finančna sredstva. Slovenska družba in država sta v boju proti nasilju v družini prehodili dolgo pot. Začetki boja izhajajo iz feminističnih prizadevanj za enakopravnost spolov in za priznanje enakih pravic ženskam kot jih imajo moški. V naslednjih desetletjih sta razvoj zavedanja o vseh negativnih posledicah nasilja v družini in spoznanje, da je nasilje v družini družbeni in ne zgolj zasebni problem, vsaj na deklarativni ravni dosegla svoj vrhunec s sprejemom Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Z njim je država povedala, da nasilje v družini absolutno ni sprejemljivo in do njega napovedala ničelno toleranco in sistemski boj na vseh področjih. V letu sprejema Zakona je v državi izbruhnila gospodarska kriza. Z njo so se okrepili mnogi dejavniki, ki vplivajo na pojavnost nasilja v družini. Hkrati je država z vprašljivimi političnimi poudarki in varčevanjem pri napačnih programih vzela veter iz jader tudi vsem sistemskim akterjem, ki sodelujejo pri preprečevanju nasilja v družini. Celoten sistemski aparat je v svoji najboljši kondiciji v letih pred krizo, glede na ocene v raziskavah, uspel odkriti in pomagati le majhnemu delu žrtev nasilja v družini, velika večina se je še vedno uspešno skrila »med štiri stene«. V času krize je socialno-varstveni sistem »napaden« z dveh strani: na eni strani izrazito povečanje potreb po njegovih storitvah, na drugi strani varčevanje v javnem sektorju, ki tudi nosilcem odgovornosti za ukrepanje proti nasilju v družini znižuje finančno podporo in krči obseg kadra. S tem bledi vtis najboljših namenov države, ki so na ogled v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, in tako nosilci odgovornosti za ukrepanje kljub zadostni in sodobni zakonski podlagi ne zmorejo rešiti niti toliko primerov kot pred krizo, kaj šele v obsegu, ki ga nakazujejo vedno slabše socialne razmere v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarska kriza, revščina, družba, ženske, spolna neenakost, družina, nasilje, nasilje v družini, nasilje nad ženskami, magistrska dela
Objavljeno: 31.07.2014; Ogledov: 933; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (868,92 KB)

23.
UČINEK SOCIALNIH TRANSFERJEV NA ZMANJŠEVANJE REVŠČINE V SLOVENIJI IN NA MADŽARSKEM
Vesna Marton, 2014, magistrsko delo

Opis: V nalogi se osredinjamo na področje socialnih transferjev in revščine. Socialne transferje prištevamo k sklopu socialnega varstva, s katerim preprečujemo in rešujemo socialno problematiko ljudi. Primerjali smo prejemanje socialnih transferjev na območju Madžarske in Slovenije, pri čemer smo ugotovili, da sta obe omenjeni državi socialni, čeprav ima Madžarska nekoliko nižje socialne prejemke in drugačen sistem prerazporejanja le-teh. Hkrati pa velja omeniti, da obe državi dajeta izredno velik poudarek socialni zaščiti svojih državljanov, saj so izdatki v ta namen, skozi različna obdobja, bistveno višji od nekaterih držav članic Evropske unije. Revščina je zmeraj predstavljala družbeni problem sleherne nacije in države. V nalogi smo proučili še dejavnike, ki so glavni krivci zviševanja revščine, tako pri nas kot pri sosedih. Revščina otrok, kot največji izziv modernega (razvitega) sveta, je prisotna v vseh oblikah in v vseh državah. Najbolj izpostavljene družbene skupine na Madžarskem predstavljajo družine z več otroki, v Sloveniji pa enočlanska gospodinjstva. Iz primerjav lahko ugotovimo, da je območje Madžarske večje, kar pomeni, da prebiva več ljudi in je tudi revščina posledično višja kot v Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili pomembnosti socialnih transferjev glede na zniževanje revščine v obeh državah. Prišli smo do spoznanja, da je pri sosedih revščina večja, toda z dajanjem socialnih transferjev svojim državljanom , se število revnih zniža skoraj za polovico. Ugotavljamo,da se na podoben način znižuje revščina tudi v Sloveniji.
Ključne besede: socialni transferji, socialno varstvo, revščina, revščina otrok, denarni prejemki.
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 668; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

24.
Ženske kot zločinke
Monika Lipnik Brus, 2015, diplomsko delo

Opis: Ker se večina raziskav in literature osredotoča zgolj na moško ali splošno kriminaliteto ter vzroke zanjo, sem se v diplomski nalogi osredotočila predvsem na sociološke dejavnike, ki vplivajo na žensko kriminaliteto. Posebno pozornost sem namenila doseženi izobrazbi, revščini, socialnemu krogu, izpostavljenosti nasilju ter povratništvu. Raziskava je opravljena z intervjuji z zapornicami na ZPKZ Ig, ki so bili zastavljeni na podlagi nekaterih socioloških in psiholoških teorij. Tako sem ugotovila, da se dejavniki za izvršitev kriminalnega dejanja prepletajo, kljub vsemu pa v večji meri prevladujejo sociološki dejavniki. Med najpogostejšimi vzroki za kriminalno dejanje sta tako slabo finančno stanje oziroma revščina ter socialni krog. Ostali dejavniki so ravno tako prisotni, vendar v manjši meri, čeprav povratništva nisem imela priložnosti raziskati.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, storilci kaznivih dejanj, ženske, sociološki dejavniki, nasilje, revščina, diplomske naloge
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 592; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (430,85 KB)

25.
Vpliv revščine na porast alkoholizma
Tjaša Šikman, 2015, diplomsko delo

Opis: Revščina je splet različnih pomanjkanj. Je zmanjševanje življenjskih priložnosti in dolgotrajno pomanjkanje, ki predstavlja velik problem za posameznika, družino in okolje. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali revščino, socialno izključenost ter vpliv revščine na zdravje ljudi. Opredelili smo temeljne naloge javnega zdravja ter opisali zdravje in bolezen. Predstavili smo odvisnost od alkohola, vrste odvisnosti, vzroke odvisnosti ter negativne posledice odvisnosti od alkohola. V empiričnem delu smo ugotavljali povezavo med revščino in alkoholizmom oziroma, ali slab socialno-ekonomski status vpliva na uživanje alkohola in na nastanek odvisnosti od alkohola.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, javno zdravje, zdravje, bolezen, odvisnost od alkohola, posledice uživanja alkohola.
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 705; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

26.
VPLIV REVŠČINE NA ZDRAVJE LJUDI IN PATRONAŽNO VARSTVO
Sara Kranvogl, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Revščina je vse večji problem sodobne družbe. Vedno več posameznikov in družin prestopa prag revščine oziroma je le-ta pri njih že globoko zakoreninjena. Še posebej ogrožena je tista populacija ljudi, pri katerih je tako imenovani tihi »zajedavec« spregledan in počasi, a vztrajno načenja človekovo zdravje in pri katerih zaradi pomanjkanja pada kakovost življenja. Pri odkrivanju revščine je patronažna medicinska sestra pomemben člen, saj ima s svojimi obiski na domu prednostno vlogo pravočasnega odkrivanja revščine in socialne izoliranosti. Kompetentnost patronažne medicinske sestre pri reševanju revščine je majhna, vendar je »posredovalka« ali pobudnica pomoči. Posreduje med službami in se zaveda pomembnosti in moči multidisciplinarnega sodelovanja, da se doseže celovitost, ki pomaga reševati problem revščine. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo družboslovnega raziskovanja, pri kateri smo iskali odgovore na vprašanja s pomočjo polstrukturiranega intervjuja in strukturnega anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 10 zaprtih, 5 polodprtih vprašanj in eno odprto vprašanje. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se z revščino povečuje tveganje za nastanek kroničnih bolezni, oziroma so le-te že nastale. Da bi posledice revščine bile čim manjše, patronažne medicinske sestre delujejo multidisciplinarno. V Upravni enoti Lenart se patronažne medicinske sestre poleg Centra za socialno delo tesno povezujejo še z Rdečim križem, kjer so aktivistke. Raziskava, ki smo jo izvedli na Okrajnem združenju Rdečega križa Lenart, je pokazala, da aktivno delovanju nikakor ne zadostuje potrebam socialno ogroženega prebivalstva v Upravni enoti Lenart. Sklep: Revščina načenja zdravje, zato je pomembno pravočasno odkrivanje in primerno obravnavanje. Zaradi prikritih primerov revščine in pogoste pridružitve socialne izključenosti le-ta predstavlja vse večjo problematiko. K uspešnosti reševanja revščine patronažna medicinska sestra pripomore z individualnim in celostnim pristopom k družini ter posredniško sodeluje z organizacijami, ki so usposobljene za pomoč ljudem v stiski.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, revščina, zdravje, socialna izključenost, patronažna medicinska sestra, Rdeči križ
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 998; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

27.
VZGOJITELJEVO ZAZNAVANJE REVŠČINE V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKA
Monika Strenčan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vzgojiteljevo zaznavanje revščine v družini predšolskega otroka je empirično diplomsko delo, s katerim smo želeli ugotoviti, ali vzgojitelji v vrtcih prepoznavajo revščino pri predšolskih otrocih in kako nanjo reagirajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili pojem revščina. Opisali smo teorije revščine in funkcijo revščine. Analizirali smo tudi razloge, ki pripeljejo do revščine in posledice revščine, ki pogosto kršijo človekove pravice. Poseben poudarek smo namenili družini predšolskega otroka, ki se znajde v revščini. V zaključku teoretičnega dela pa smo opisali vpliv revščine na predšolskega otroka in stiske, ki jih pri tem doživlja. V empiričnem delu smo si zastavili štiri raziskovalne hipoteze, ki smo jih na osnovi dobljenih empiričnih podatkov s pomočjo dobljenih odgovorov na anketni vprašalnik tudi preverili. Anketni vprašalnik smo oblikovali z namenom, da raziščemo ozaveščenost, možnost prepoznavanja in ravnanja strokovnih delavcev ob prepoznavi revščine. Razdelili smo ga med 100 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja v vrtcih. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali z uporabo programa SPSS. Vse pridobljene podatke smo analizirali, predstavili v tabelah in jih interpretirali.
Ključne besede: revščina, teorija revščine, človekove pravice, diskriminacija, družina s predšolskim otrokom, predšolski otrok
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 502; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (619,44 KB)

28.
NOSEČNOST IN REVŠČINA
Damjana Puklavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pomen besede revščina razumemo vsi in obstaja po vsem/celem svetu, prav tako se pojavlja za vrati slovenskih družin. Nosečnost je naraven pojav in pod besedo nosečnost si predstavljamo žensko, ki bi se morala devet mesecev posvečati zdravemu načinu življenja in se veseliti prihajajočega rojstva otroka, vendar imamo veliko nosečnic, katere so zaradi stiske in revščine primorane razmišljati o tem, kako bodo finančno sposobne skrbeti za svojo družino in otroka. V diplomski nalogi »Nosečnost in revščina« smo najprej opisali revščino in vpliv revščine na nosečnost, prav tako smo z uporabo individualno vodenega intervjuja z nosečnico po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ugotovili, kakšno je duševno, telesno in socialno stanje nosečnice ter zdravstveno vzgojno delovanje patronažne medicinske sestre pri nosečnici. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je na področju zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka samostojna ter zagotavlja kontinuirano zdravstveno nego. Naloga diplomirane medicinske sestre je, da deluje zdravstveno vzgojno in vzpodbuja zdrav življenjski slog nosečnice ter celotne družine. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni (opisni) metodi dela in kvalitativni metodologiji, izvedli smo individualno voden intervju z nosečnico, katero je revščina neposredno prizadela. Po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon smo nosečnici postavili štiriinšestdeset vprašanj. Rezultati: Iz rezultatov smo ugotovili, da ima preventivni patronažni obisk pri nosečnici zelo pomembno vlogo ravno pri vzpostavitvi odnosa med nosečnico in družino ter patronažno medicinsko sestro. Revščina na nosečnico, s katero smo izvedli individualno voden intervju, po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ne vpliva v tolikšni meri, da bi škodovala duševnemu, telesnemu ali socialnemu stanju nosečnice. Nosečnica ostaja pozitivna glede prihodnosti sebe in svoje družine. Tako nosečnica kot njen partner vesta, da morata zraven stvari, ki jih bosta rabila za otroka, odmisliti željo po idealnih stvareh in se osredotočiti na funkcionalnost. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, kako pomembno vlogo ima socialni suport družine in ostalih bližnjih pri nosečnici, saj ravno zaradi podpore družine ostaja zelo optimistična glede prihodnosti. V patronažni zdravstveni negi je zelo pomembno, da zraven nosečnice obravnavamo tudi družino s katero živi, saj smo tako dobili širši pogled na celotno dogajanje v družini in ugotovili, kako pomembno vlogo ima družina v patronažni zdravstveni negi. Temelj zdravstvene nege v patronažnem varstvu je dobra komunikacija, ki poteka v razgovoru med nosečnico in patronažno medicinsko sestro. Revščina je problem, o katerem noseča žena težko govori. Veselje, ki ga ženska čuti ob pričakovanju rojstva otroka, je čustvo, ki je trenutno zelo močno in dominira ostalim. V obdobju otročnice in novorojenca pa se bodo pojavili že prvi problemi v negi in prehranjevanju (v primeru, če otrok ne bo dojen, potrebe po prehranskih dodatkih, plenicah in oblačilih). Takrat bo patronažna medicinska sestra uporabila vsa sredstva v družini in okolici, da bo otrok dobro napredoval, kljub revščini v družini.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, nosečnica, revščina, patronažno varstvo, zdravstvena nega.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 628; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

29.
Vloga patronažne medicinske sestre pri ugotavljanju in reševanju revščine na Kozjanskem
Darja Korošec, 2016, diplomsko delo

Opis: Revščina je kljub sodobnim pristopom družbe aktualen problem. Ljudje se spopadajo z njo povsod, še posebej pa so izpostavljena območja, ki so oddaljena od mest, saj je na podeželju industrija manj razvita, posledično pa imajo prebivalci manj možnosti za zaposlitev. Revščina ima mnogo negativnih vplivov, med drugim tudi na zdravje. Iz tega vidika je pomembno patronažno varstvo, ki s svojimi zaposlenimi pomaga pri odkrivanju revščine, mnogokrat pa se z zdravstveno-vzgojnim delom, vključevanjem inštitucij za pomoč socialno ogroženim družinam in s samo oporo posameznikom in družinam lahko pomaga k zmanjševanju tega družbenega problema. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, ali patronažne medicinske sestre pri svojem delu zaznajo pojav revščine in kako ob tem ravnajo.
Ključne besede: revščina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, zdravje, socialno ogrožene družine
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 369; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (759,46 KB)

30.
Ideologija in kriminologija z roko v roki
Tina Rostohar, 2016, diplomsko delo

Opis: Eden največjih problemov sodobnega sveta je vse večji prepad med ozko elito ekstremno bogatih in naraščajočo množico revnih. Misleci kot Slavoj Žižek vidijo v tem pojavu, ki je posledica novih ideoloških socialnih delitev in izključevanj, enega od glavnih znakov, da se bliža konec kapitalizma. Mi to stališče podpremo z raziskovanjem povezav med vladajočo neoliberalno ideologijo in razmahom novega vala svetovne revščine. Razkrivamo, da je rast revščine strukturna nujnost kapitalizma in ne stranski proizvod neoliberalizma. Dokazati želimo nov mednarodni trend, da se revne sloje sistemsko kriminalizira, pri čemer kriminalitetna politika sledi idejam ameriške neokonzervativne »nove desnice«. Njeni avtorji so v ameriškem prostoru prodrli v osemdesetih letih 20. stoletja z zahtevami po reformi ameriške socialne pomoči, ki da je zaradi velikodušnosti odgovorna za ustvarjanje »kulture revščine« in s tem za širjenje kriminala. Predlagali so zaostritev represivnih postopkov do revnih. Politika jim je začela slediti in uvedla represivno doktrino »ničelne tolerance« do male kriminalitete in asocialnega vedenja. Strmo je začela naraščati inkarceracija in getoizacija revnih ter prisiljevanje v sprejemanje prekarnega dela, kar je cilj te politike, ki se širi po svetu. Z zgodovinsko primerjavo nato pokažemo, da se je identičen proces že odvijal v času nastanka kapitalizma, s čimer nakažemo, da gre za ideološko farso, saj kapitalizem izgublja svojo oporo v racionalnosti in postaja kriminogen.
Ključne besede: kriminologija, ideologija, revščina, kapitalizem, kriza, diplomske naloge
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 580; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (724,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici