| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj podjetniških kompetenc skozi socialno podjetništvo
Ema Lešnik Sajovic, 2023, diplomsko delo

Opis: Socialno podjetništvo je relativno nov izraz, njegove začetke je možno zaznati že v davni zgodovini podjetništva. Ta način poslovanja omogoča podjetnikom, da živijo svoje življenje z namenom in se povezujejo z drugimi na osebni ravni. Daje jim tudi priložnost, da drugim zagotovijo dolgotrajno srečo in navdih. V afriških državah, konkretno v državi Gambija, je veliko pomanjkanje podjetniških kompetenc pri posameznikih. To se odraža v slabi podjetnosti in nizki gospodarski razvitosti države. Razlog za to leži v nizki izobrazbi in revnem načinu življenja, z osredotočenostjo na preživetju. Ugotovili smo, da socialno podjetje Za otroke sveta s pomočjo svojih prostovoljcev, ki sodelujejo pri izobrazbi otrok, vpliva na razvoj podjetniških kompetenc pri posameznikih.
Ključne besede: socialno podjetništvo, podjetniške kompetence, Društvo za otroke sveta, Gambija, Potuj kot prostovoljec, revščina
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Prepoznavanje revščine v okolju predšolskega otroka : diplomsko delo
Larisa Toš, 2023, diplomsko delo

Opis: Revščina lahko pomembno zaznamuje otroka in njegovo družino. Pomembno je, da poznamo, kako se revščina kaže in kakšne oblike pomoči lahko nudimo posameznikom, ki se z njo srečujejo. Zaradi soočanja z revščino lahko ima otrok slabši razvoj, kar pa vpliva na njegovo nadaljnje življenje. Takšni otroci so pogosto socialno izključeni. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena revščina, kakšen je vpliv revščine na predšolskega otroka in na njegovo družino ter kakšno pomoč lahko nudimo predšolskemu otroku in njegovi družini, ki se sooča z revščino. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev, ki smo jih izvedeli z zaposlenimi iz različnih Centrov za socialno delo. Zanimalo nas je, kako zaposleni na Centru za socialno delo prepoznavajo revščino v okolju predšolskega otroka in kakšno pomoč nudijo otroku in njegovi družini. Glede na pridobljene rezultate ugotavljamo, da zaposleni na Centru za socialno delo revščino prepoznavajo na podlagi otrokovega vedenja, zunanjega videza, vključevanja v družbo. Prepoznavajo jo predvsem preko otrokovih staršev. Otroku nudijo pomoč posredno, preko njihovih staršev. Pri tem pa jim pomagajo različne institucije in organizacije.
Ključne besede: predšolski otrok, revščina, Center za socialno delo, družina, pomoč
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (815,99 KB)

3.
Dohodkovna neenakost po svetu: analiza kakovosti življenja med državami z različno dohodkovno neenakostjo
Sara Brumec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu analiziramo vpliv dohodkovne neenakosti na kakovost življenja ljudi. Dohodkovna neenakost pomeni razliko v porazdelitvi dohodka v določeni družbi. V zadnjih letih se je pojavilo vedno več zanimanja za preučevanje vpliva dohodkovne neenakosti na različne družbeno-ekonomske dejavnike. V magistrskem delu proučujemo povezavo med dohodkovno neenakostjo z različnimi družbeno-ekonomskimi dejavniki, ki predstavljajo gradnike kakovosti življenja za razvite države sveta. Dohodkovna neenakost je pomembna tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, vendar iz različnih razlogov. V razvitih državah predstavlja znak statusa, med tem ko je v državah v razvoju povezana z zadovoljenjem osnovnih življenjskih potreb, zato ju ne bi bilo smiselno obravnavati hkrati. Sklepno spoznanje raziskave je, da je v razvitih državah, kjer je dohodkovna neenakost višja, prisotno več družbeno-ekonomskih problemov. Višja dohodkovna neenakost je pozitivno povezana z višjimi stopnjami slabega počutja, duševnega zdravja, debelosti, kriminala, uživanja prepovedanih drog, nezaupljivosti in števila zapornikov. Prav tako je uspešnost izobraževalnega sistema slabša v državah z visoko dohodkovno neenakostjo, ljudje delajo več in težje prehajajo po družbeni lestvici navzgor. Prebivalci držav z nižjo dohodkovno neenakostjo so v povprečju bolj pripravljeni pomagati drugim, se bolje spopadajo s krizami in bolje skrbijo za okolje. V nasprotju s prepričanjem mnogih, dohodkovna neenakost negativno vpliva na večino prebivalstva, ne samo na revne. Poznavanje dohodkovne neenakosti nam lahko pomaga pri pomembnih odločitvah, kot so odločitve glede migracije, odločitve glede izbire trga, kamor bomo prodajali izdelke, pogajanje za boljšo plačo ipd. Hkrati se lahko od drugih držav kaj naučimo in prenesemo znanje iz tujine v domačo državo.
Ključne besede: dohodkovna neenakost, družbeno-ekonomski dejavniki, globalizacija, kakovost življenja, revščina, socialni gradient.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Socialna država in revščina
2022

Opis: V Ustavi Republike Slovenije je določba, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Pobuda za izdajo te monografije je vzniknila iz spoznanja, da je v Sloveniji senzibilnost za pomanjkljivo upoštevanje načel socialne države precej manjša kot senzibilnost za kršitve načel pravne države. Majhna senzibilnost za neupoštevanje načel socialne države se med drugim kaže v dopuščanju revščine in socialne izključenosti ali, kot pravi avtor enega od prispevkov v monografiji, kaže se v obravnavanju revščine kot smole posameznika. In kaže se tudi v ustavnosodnih zadevah. Avtorice in avtorji prispevkov v monografiji poudarjajo, da je revščina večplasten in kompleksen socialni problem. Ne glede na razlike med državami in družbami velja, da revščina vedno prizadene dostojanstvo človeka. Avtorice in avtorji posameznih prispevkov v monografiji podajajo analizo stanja in predlagajo možne rešitve za različne probleme, ki so posledica revščine in družbene izključenosti. Gre za iskanje sistemske rešitve za zmanjšanje revščine v Sloveniji. Skratka, obravnava pravnih vidikov socialne države, sistemsko tematiziranje revščine, zmanjšanje revščine kot izziv za socialno politiko in ozaveščanje o revščini v Sloveniji, o čemer govorijo avtorji prispevkov v tej monografiji, so teme, ki predstavljajo teoretično in empirično podlago za uveljavljanje načel socialne države in ustavnih socialnih pravic.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, blaginja, socialna država, ustava, dostojanstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 917; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (17,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vpliv mikrokreditov na revščino
Tjaša Turk, 2021, diplomsko delo

Opis: Revščina ter dejavniki, ki na le-to vplivajo so v zadnjih desetletjih tako v ekonomiji, kot tudi v drugih vedah pridobili veliko pozornosti. V diplomskem delu smo preko pregleda empirične evidence o vplivih mikrokreditov na revščino skušali ugotoviti, ali lahko posojanje majhnih vsot finančnih sredstev revnim uvrstimo med pomembnejše dejavnike znižanja stopnje revščine, ki smo ga zabeležili v zadnjih desetletjih. V prvem delu smo se osredotočili predvsem na razloge za pojav mikrokreditov, torej dejavnike, ki ustvarjajo potrebo po aktivnem upravljanju finančnih sredstev ter dejavnike, ki revnim posameznikom in gospodinjstvom onemogočajo dostop do formalnih bančnih storitev ter produktov. Nato smo na podlagi raziskav iz Bangladeša ter Indije, dveh držav z največjim mikrofinančnim sektorjem, skušali ugotoviti ali imajo mikrokrediti pozitiven vpliv na revščino, oziroma posamezne dimenzije revščine in tako revnim posameznikom ter gospodinjstvom pomagajo pri izstopu iz le-te. Ugotovili smo, da so vplivi mikrokreditov na revščino večinoma majhni in zanemarljivi, zato smo se v zaključku osredotočili tudi na morebitne dejavnike, ki bi lahko bili razlog za omejen pomen mikrokreditov pri zniževanju stopnje revščine.
Ključne besede: Mikrokrediti, mikrofinance, revščina, mikrofinančne institucije, dohodek
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1564; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

7.
Pomoči državam tretjega sveta
Mateja Pavlin Oman, 2019, magistrsko delo

Opis: Države tretjega sveta so države, ki zaostajajo v razvoju. To ne pomeni samo na gospodarskem področju, ampak tudi glede pomanjkanja na splošno. V to skupino držav spadajo Afrika, Azija in Latinska Amerika. Te države si zaradi dolgov skozi desetletja ne morajo pomagati same, zato jim pomagajo razvite države. Te države muči tudi visoka stopnja korupcije, kar pa jih še bolj ovira pri razvoju. Med državami, dajalkami pomoči, sta pomembni predvsem dve, in sicer Evropa in Amerika. Magistrsko delo je razdeljeno na dva sklopa, teoretični in aplikativni del. V teoretičnem delu bomo definirali pojme zadolženost držav, vpliv dolga na države ter njihov razvoj. Ukvarjali se bomo s strategijami pomoči državam tretjega sveta in učinkovitosti pomoči. Kako se pozna revščina v državah in kje je največja. Kako vpliva razvoj na države in okolje. Kakšni so stroški pomoči državam tretjega sveta. Kakšni programi čakajo države tretjega sveta in kje se dogaja korupcija ter zakaj in tudi kje je je največ. V aplikativnem delu bomo navedli, katere so države tretjega sveta, kakšna je njihova zadolženost, kako dolg vpliva na njihov razvoj. Kakšne so te strategije pomoči in kako se izvajajo. Koliko je učinkovita ta pomoč državam tretjega sveta. V kakšni obliki in širini se kaže revščina v državah tretjega sveta, kako revščino omiliti. Kje naj bi se nahajale dislokacije pomoči. Kako se države tretjega sveta razvijajo in kako se imajo namen. Kako vpliva razvoj na okolje. Koliko imajo države stroškov zaradi pomoči tretjim državam. Kateri sta dve največji državi dajalki pomoči, ki pomagata državam tretjega sveta, in kakšna je njuna pomoč ter koliko znaša. Kateri so novi programi pomoči, kakšne pogoje zahtevajo ti programi pomoči za učinkovito pomoč. Kakšen sistem se mora vzpostaviti, da bo na dolgi rok pomagal državam tretjega sveta. Ter kako zmanjšati oz. izkoreniniti korupcijo v teh državah. Na podlagi raziskave področja držav tretjega sveta smo navedli predloge za izboljšanje programov pomoči.
Ključne besede: države tretjega sveta, pomoč državam tretjega sveta, programi pomoči državam tretjega sveta, zadolženost držav tretjega sveta, revščina, stroški pomoči državam tretjega sveta, korupcija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 3400; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Prednosti in slabosti globalizacije
Karin Šteiner, 2019, diplomsko delo

Opis: Pomen blagovne menjave in gospodarskega povezovanja je znan že iz preteklosti. Hiter razvoj tehnologije in razmah digitalizacije pa sta vplivala na vse večji pomen mednarodnega sodelovanja ter globalizacije. Zagovorniki globalizacije menijo, da ima globalizacija potencial za izboljšanje tega sveta in da rešuje nekatere izmed najbolj zakoreninjenih težav sveta, kot sta revščina in brezposelnost. Nasprotniki pa menijo, da je globalizacija povečala neenakosti med svetovnim prebivalstvom in omogočila bogatim ljudem še višje prihodke, medtem ko so revni ljudje postali še revnejši ter bolj ranljivi. Namen tega diplomskega projekta je mogoče razbrati že iz naslova – preučevanje prednosti in slabosti tega makroekonomskega fenomena po imenu globalizacija. Ta s svojim delovanjem v ospredje postavlja koncept svobodne trgovine, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta za visoko kvalificirano delovno silo ter znižuje cene dobrin in izdelkov. Brez dvoma je globalizacija dobra za razvite države in države v razvoju, ki imajo zdaj dostop do trgov po vsem svetu, prav tako pa lahko izvažajo blago po nižjih cenah. Razmah globalizacije na svetu smo prikazali z indeksom globalizacije KOF, ki ga izdaja švicarski ekonomski inštitut v Zürichu. Ugotovili smo, da je globalizacija najbolj razširjena v razvitih in razvijajočih se državah, medtem ko je v nerazvitih državah ni mogoče zaslediti v tolikšni meri. V nadaljevanju smo se posvetili še slabostim, ki jih prinaša globalizacija, ki ob pomoči napredka tehnologije spreminja delovna mesta in povzroča strukturno brezposelnost ter povečuje dohodkovno neenakost na svetu. Z vse večjo povezanostjo sveta in odprtostjo meja pa se povečuje tudi razmah ilegalne dejavnosti. In kaj nam prinaša prihodnost? V prihodnosti bomo priča številnim spremembam v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, finančne storitve in telekomunikacije. Ne smemo pozabiti tudi na globalizacijo 4.0, ki prinaša uvedbo avtomatizacije na številnih delovnih mestih in spremembe v storitvenem sektorju, ki bodo spet terjale žrtve strukturne brezposelnosti.
Ključne besede: globalizacija, tehnološki napredek, globalna revščina, rast mednarodne trgovine, indeks globalizacije KOF, globalizacija 4.0
Objavljeno v DKUM: 23.07.2019; Ogledov: 5750; Prenosov: 750
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

9.
Energetska učinkovitost v Evropski uniji : magistrsko delo
Tine Janžek, 2019, magistrsko delo

Opis: Energetska učinkovitost je način za zagotavljanje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, zmanjševanja odvisnosti od zunanjih uvoznikov olja in plina, torej povečevanja energetske varnosti in neodvisnosti ter način za zagotavljanje trajnosti in energetskih prihrankov. Energetsko učinkovitost v Evropski uniji neposredno urejajo predvsem štirje temeljni akti, ki pokrivajo vsak svoje temeljno področje. Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, ki jo spreminja Direktiva (EU) 2018/2002, kot krovna direktiva splošno ureja področje energetske učinkovitosti, Direktiva 2009/125/ES Ecodesign ureja energetsko učinkovitost produktov, Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb, ki jo spreminja Direktiva (EU) 2018/844, ureja energetsko učinkovitost stavb in skuša uresničiti velik energetski potencial na področju stavb. Uredba (EU) 2017/1369 o energetskem označevanju ureja obveznost označevanja energetske učinkovitosti pri različnih kategorijah produktov. Leta 2016 je Evropska komisija sprejela predlog zakonodajnega paketa − »Zimski paket« oziroma »Čista energija za vse Evropejce«. Namenjen je področju energetske zakonodaje, ki prinaša spremembe na že urejenih področjih energetske učinkovitosti stavb in energetske učinkovitosti. V okviru zakonodajnega paketa sta bili sprejeti Direktiva (EU) 2018/2002 o energetski učinkovitosti in Direktiva (EU) 2018/844 o energetski učinkovitosti stavb, poleg tega pa je bilo na novo urejeno področje upravljanja energetske unije s sprejemom Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije. Energijski paket ohranja, razširja in na novo postavlja ambicioznejše in dolgoročnejše cilje v zvezi s spremembami že obstoječe ureditve. Uredba o upravljanju energetske unije (2018/1999) na novo določa postopke poročanja, nadzora in postopek v primeru neskladnosti razvoja nacionalnih politik držav članic s krovnimi cilji energetske unije. Temeljno načelo energetske unije je »energetska učinkovitost na prvem mestu«. Slednji se pripisuje tolikšen pomen, da je v evropskem pravnem redu opredeljena kot svoj energetski vir. Cilj je predstaviti pomen in vsebino ureditve energetske učinkovitosti v Evropski uniji, sistematično predstaviti ukrepe, ki urejajo to področje, ter pomen, ki ga je energetska učinkovitost pridobila znotraj evropske agende po dekarbonizaciji.
Ključne besede: Energetska učinkovitost, energetska učinkovitost stavb, ecodesign, energetsko označevanje, energetska unija, upravljanje energetske unije, EU ETS, energetska revščina, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 01.07.2019; Ogledov: 1913; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (569,80 KB)

10.
MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAV IN VARSTVO OKOLJA
Barbara Balažic, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika diplomskega dela zajema normativno ureditev na področju varstva okolja in odgovornosti držav pri kršitvi mednarodnih pravil. S kodifikacijo običajnih pravil o splošni mednarodni odgovornosti držav se je doseglo spoštovanje medsebojnih obveznosti in torej delček vsega kar ruši svet, kot celovitost. K urejenosti kršitev mednarodnih obveznosti in pravnih posledic le teh je pripomogla Komisija za mednarodno pravo leta 2001 z Osnutkom pravil o odgovornosti držav. Na drugi strani pa se države z medsebojnim sodelovanjem na mednarodnih konferencah dogovarjajo za dobrobit in ukrepe, ki bi pripomogli k racionalnejšemu ravnovesju med človekovimi interesi in naravnimi dobrinami ter se soočajo s tistimi rešitvami, kjer je moč še kaj spremeniti in popraviti. Konflikt med bogatim severom in revnim oziroma razvojnim jugom sveta, ki vse bolj poglablja revščino in razlike se poleg prekomernega izkoriščenja ter uničevanja okolja zdi zavedno odprto vprašanje, katerega države niso pripravljene dovolj enotno razrešiti. Pri tem vsaka država vztraja pri svoji okoljevarstveni politiki, ki ji zagotavlja kar se da največjo gospodarsko korist in dobiček, prav tako pa se nobena izmed držav ni pripravljena odreči velikemu delu svoje suverenosti. Toda večja skrb, ki na začetku ni bila tako izpostavljena, bi morala biti namenjena prav posamezniku, da ni samo on en in edini gospodar vsega ampak obstajajo tudi naslednje generacije, ki bodo prišle za njim. Državam se nalaga obveznost, da na področju varstva okolja združijo moči skupaj z ostalimi subjekti mednarodnega prava in nevladnimi organizacijami, saj okoljska škoda že dolgo presega nacionalne meje in postaja globalni problem, toda vsa regulacija ostaja samo pri okvirnih sporazumih, ki pa spadajo v soft law in tako državam ne predstavljajo pravne obveze.
Ključne besede: mednarodna odgovornost, Komisija za mednarodno pravo, okoljevarstvena politika, suverenost, mednarodne konference, konflikt, okoljska škoda, revščina
Objavljeno v DKUM: 09.03.2017; Ogledov: 1429; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (740,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.9 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici