Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Znotraj vsakega zapora se oblikujejo zaporske subkulture, ki imajo posebna načela, pravila, norme in vrednote, ki jih obsojenci prevzamejo in ponotranjijo, ta načela in vrednote pa v skoraj vseh primerih kontradiktirajo načelom in vrednotam, ki jih ljudje uveljavljajo zunaj zapora v vsakdanjem življenju. V zaključnem delu obravnavamo zaporsko subkulturo in njen vpliv na resocializacijo obsojencev. V prvem delu zaključnega dela se osredotočamo na značilnosti zaporske subkulture in analiziramo norme, vrednote in pravila, ki sestavljajo zaporski kodeks. Predstavljamo tudi proces resocializacije in implementacijo tretmajskih programov v zaporskih institucijah. V drugem delu zaključnega dela pa se osredotočamo na proces ponotranjanja norm zaporske subkulture in njihov vpliv na resocializacijo obsojencev. Ugotovitve so pokazale, da zaporska subkultura močno vpliva na vedenje obsojencev v zaporu in izven njega, saj narekuje vedenje, ki mora biti v skladu s pravili zaporskega kodeksa. Hkrati smo identificirali močno povezavo med zaporsko subkulturo in udeleževanjem obsojencev v tretmajskih programih, saj so se tisti obsojenci, ki so ponotranjili norme zaporske subkulture, v manjši meri oziroma se sploh niso udeleževali tretmajskih programov kot tisti, ki niso bili pod takšnim vplivom zaporske subkulture. Posledično nam je ta ugotovitev pokazala povezavo med zaporsko subkulturo in resocializacijo obsojencev v smislu reintegracije v širšo družbo. Obsojenci, ki se niso udeleževali tretmajskih programov, so se težje reintegrirali v družbo in se pogosteje vrnili k izvajanju kaznivih dejanj kot tisti, ki so se tretmajskih programov udeleževali.
Ključne besede: zaporske subkulture, zaporniki, resocializacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (915,76 KB)

Opis: V zaključnem delu predstavljamo razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter primerjalno analizo resocializacijskih programov v izbranih evropskih državah (Slovenija, Nemčija, Poljska in Norveška). V prvem delu se osredotočamo na zgodovinski razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter proučujemo načine implementacije tretmajskih programov v praksi. V drugem delu zaključnega dela natančneje analiziramo resocializacijske programe v izbranih evropskih državah ter izpostavljamo ključne podobnosti in razlike med izbranimi državami. Izhajajoč iz pregleda literature je razvidno, da se je namen kaznovanja v večini evropskih držav usmeril v resocializacijo obsojencev, kjer je cilj zaporne kazni zagotoviti, da obsojenci postanejo aktivni člani družbe po prestani kazni, s čimer se zmanjša možnost ponovitve kaznivih dejanj. Ugotovitve so pokazale, da v zaporih Slovenije, Nemčije, Poljske in Norveške izvajajo izobraževalne programe in delovne terapije za obsojence. Ključne razlike med izbranimi državami se pokažejo pri kakovosti izvajanja tretmajskih programov. Podatki o razmerju med številom zaprtih oseb in zaporskimi delavci (primarno strokovnimi delavci), ki so pomemben indikator kakovosti resocializacijskih programov, pokažejo, da je Norveška edina država, kjer je število zaporskih delavcev večje kot število zaprtih oseb. Med izbranimi državami izstopa Poljska, kot edina med izbranimi državami z visoko stopnjo zaprtih oseb in ki nima jasno opredeljenega namena kaznovanja.
Ključne besede: zapori, resocializacija, resocializacijski programi, Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Terapija s pomočjo živali (AAT) je postala priznana kot obetavna intervencija v različnih okoljih, tudi v kazenskih ustanovah. Diplomsko delo obravnava uporabo terapije s pomočjo živali v zaporih ter se osredotoča na njene prednosti in izzive. Cilj tega dela je raziskati učinke AAT na obsojence s poudarkom na možnostih resocializacije, izboljšanja duševnega zdravja in zmanjšanja stopnje povratništva. Predstavljene bodo oblike resocializacije, ki se izvajajo v zaporih. Sledi opis vezi med človekom in živaljo ter zgodovina uporabe živali za resocializacijske namene. Podrobno so bile preučene različne vrste resocializacijskih programov s pomočjo živali v zaporu. Ugotovitve te študije potrjujejo koristi AAT, vključno s čustveno podporo, izboljšanimi socialnimi veščinami, zmanjšano agresijo in izboljšanimi rezultati resocializacije. S priznavanjem izzivov ter raziskovanjem strategij za izvajanje in trajnost programa lahko zapori izkoristijo moč terapije s pomočjo živali za spodbujanje pozitivnih sprememb pri obsojencih. Prihodnje raziskave bi morale preučevati dolgoročne učinke AAT in njeno vlogo pri spodbujanju uspešne ponovne vključitve v družbo, kar bi na koncu prispevalo k splošnemu dobremu počutju obsojencev in skupnosti, v katero se vrnejo po izpustitvi. Ugotovitve kažejo, da ima terapija s pomočjo živali kot terapevtski ukrep v zaporih velik potencial.
Ključne besede: obsojenci, resocializacija, terapije, živali, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na poglede strokovnih delavcev na tretma obsojencev. V prvem delu predstavlja zgodovinski razvoj tretmanske ideje v svetu in v Sloveniji, kritike ter zaporski sistem v Republiki Sloveniji. V drugem empiričnem delu predstavljamo ugotovitve analize intervjujev s strokovnimi delavci, zaposlenimi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, s katerimi se je želelo ugotoviti, kako poteka njihovo delo v zavodu, kakšno je njihovo mnenje o učinkovitosti tovrstnih programov ter kakšna je po njihovem mnenju motivacija obsojencev za vključevanje v programe. Intervjuji, opravljeni v začetku leta 2022, so pokazali, da so strokovni delavci vključeni v vsa področja posameznikovega življenja med prestajanjem zaporne kazni, saj obsojence nenehno spremljajo in vodijo ter jih spodbujajo pri rehabilitaciji. Ugotovljeno je bilo, da je večina posameznikov zunanje motivirana za vključevanje v tretmanske programe, kar pomeni, da se v programe vključujejo zaradi ugodnosti. Hkrati pa se v zavodih pojavlja ''tretmanska igra'', pri kateri se obsojenci pretvarjajo, da so se poboljšali, z namenom čim hitrejše pridobitve ugodnosti. Učinkovitost programov je težko oceniti, saj kriterij za merjenje uspešnosti ni vzpostavljen, prav tako pa vsak obsojenec tretma dojema drugače. V zavodih za prestajanje kazni zapora se strokovni delavci dnevno trudijo v obsojencih vzbuditi notranjo motivacijo, kajti le tako je resocializacija uspešnejša.
Ključne besede: penologija, tretma obsojencev, resocializacija, motivacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Življenje v zaporu je lahko zelo monotono, če si ga obsojenci ne zapolnijo z različnimi aktivnostmi. Opravljajo lahko različna dela znotraj ali pa zunaj zapora, vendar imajo kljub temu veliko prostega časa. V času, ko so v zaporu, je koristno, da se udeležujejo aktivnosti, ki pripomorejo k njihovemu osebnemu razvoju. Večina izmed njih se v prostem času najraje ukvarja s športnimi aktivnostmi. Zdrav način življenja in boljša kvaliteta življenja obsojencev je povezana ravno s časom, ki ga posvetijo športnim aktivnostim v zaporu. Namreč tisti, ki se ukvarjajo z različnimi športnimi aktivnostmi, kot so na primer nogomet, tek, dvigovanje uteži, sprehod in kardio vadba, se veliko bolje počutijo kot tisti, ki se s športom ne ukvarjajo, poleg tega pa tudi bolj kvalitetno spijo in nimajo težav z nespečnostjo. Športne aktivnosti lahko obsojencem pomagajo, da pozabijo na stresne situacije, ki jih doživljajo v zaporu, pridobijo na samozavesti, se naučijo nadzirati svoja čustva, agresijo in jezo, ravno tako pa preko njih pridobivajo nove veščine. Vsi ti dejavniki pa vplivajo tudi na resocializacijo obsojencev. In ravno zato se šport vključuje tudi v resocializacijo obsojencev, saj se preko njega naučijo skupinskega dela, počutijo se kot del neke skupine, med seboj sodelujejo, spoštujejo ostale soigralce in ravno tako tudi nasprotnike, poleg tega pa se osebnostno razvijajo, izboljšujejo medsebojno komunikacijo in se vedejo bolj spoštljivo. Prav te izkušnje pa lahko obsojencem koristijo pri nadaljnjem razvoju po prestani zaporni kazni.
Ključne besede: diplomske naloge, šport, športne aktivnosti, resocializacija, obsojenec, zapor
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 808; Prenosov: 95
Celotno besedilo (490,40 KB)