1. Vpliv zaporske subkulture na resocializacijo obsojencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJanja Žigart, 2024, diplomsko delo Opis: Znotraj vsakega zapora se oblikujejo zaporske subkulture, ki imajo posebna načela, pravila, norme in vrednote, ki jih obsojenci prevzamejo in ponotranjijo, ta načela in vrednote pa v skoraj vseh primerih kontradiktirajo načelom in vrednotam, ki jih ljudje uveljavljajo zunaj zapora v vsakdanjem življenju. V zaključnem delu obravnavamo zaporsko subkulturo in njen vpliv na resocializacijo obsojencev. V prvem delu zaključnega dela se osredotočamo na značilnosti zaporske subkulture in analiziramo norme, vrednote in pravila, ki sestavljajo zaporski kodeks. Predstavljamo tudi proces resocializacije in implementacijo tretmajskih programov v zaporskih institucijah. V drugem delu zaključnega dela pa se osredotočamo na proces ponotranjanja norm zaporske subkulture in njihov vpliv na resocializacijo obsojencev. Ugotovitve so pokazale, da zaporska subkultura močno vpliva na vedenje obsojencev v zaporu in izven njega, saj narekuje vedenje, ki mora biti v skladu s pravili zaporskega kodeksa. Hkrati smo identificirali močno povezavo med zaporsko subkulturo in udeleževanjem obsojencev v tretmajskih programih, saj so se tisti obsojenci, ki so ponotranjili norme zaporske subkulture, v manjši meri oziroma se sploh niso udeleževali tretmajskih programov kot tisti, ki niso bili pod takšnim vplivom zaporske subkulture. Posledično nam je ta ugotovitev pokazala povezavo med zaporsko subkulturo in resocializacijo obsojencev v smislu reintegracije v širšo družbo. Obsojenci, ki se niso udeleževali tretmajskih programov, so se težje reintegrirali v družbo in se pogosteje vrnili k izvajanju kaznivih dejanj kot tisti, ki so se tretmajskih programov udeleževali. Ključne besede: zaporske subkulture, zaporniki, resocializacija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10 Celotno besedilo (915,76 KB) |
2. Odnosi in resocializacija v Prevzgojnem domu Radeče : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAna Štruclin, 2024, diplomsko delo Opis: Medsebojni odnosi med zaposlenimi in mladoletniki so ključnega pomena za uspešno resocializacijo slednjih. Zato je proučevanje odnosov eden izmed najpomembnejših vidikov družbenega vzdušja v zaporu. V diplomskem delu smo se osredotočili na odnose med mladoletniki in zaporskimi delavci ter vplivom odnosov v zaporskem okolju na izvajanje resocializacije mladoletnikov. Opravili smo pregled domače in tuje literature o odnosih, primarno o mladoletnikih, resocializaciji in predstavili slovenski zaporski sistem. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno študijo, v katero so bili vključeni zaposleni Prevzgojnega doma Radeče, v kateri smo preučevali odnose med mladoletniki in zaposlenimi ter podporo slednjih za resocializacijo mladoletnikov. Z analizo intervjujev smo ugotovili, da večina mladoletnikov izhaja iz neurejenih in disfunkcionalnih družin, kar povzroča čustvene, socialne in vedenjske težave, ki so jih vodile k izvrševanju kaznivih dejanj. To so bili otroci, prepuščeni sami sebi, brez meja in pravil. Posledično je delo zaposlenih toliko težje, saj v dobi odraščanja in pubertete mladoletnika učijo osnov, ki so mogoče za nas samoumevne. Zaposleni so mnenja, da mladoletnikom predstavljajo nadomestne družinske člane, ki jih v času odraščanja potrebujejo. Strmijo k temu, da mladoletnike podpirajo, jih motivirajo in jim z različnimi resocializacijskimi programi v prevzgojnem domu pomagajo najti pravo pot. Vsi zaposleni menijo, da je odnos ključen del prestajanja vzgojnega ukrepa. Poudarjajo, da sta dobra obojestranska komunikacija in zaupanje ključ do uspeha, a le, če so mladoletniki pripravljeni sodelovati z njimi. Ključne besede: mladoletniki, resocializacija, Prevzgojni dom Radeče, odnosi, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 23.07.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 52 Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. Razvoj resocializacijskih programov v evropskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Seles, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu predstavljamo razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter primerjalno analizo resocializacijskih programov v izbranih evropskih državah (Slovenija, Nemčija, Poljska in Norveška). V prvem delu se osredotočamo na zgodovinski razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter proučujemo načine implementacije tretmajskih programov v praksi. V drugem delu zaključnega dela natančneje analiziramo resocializacijske programe v izbranih evropskih državah ter izpostavljamo ključne podobnosti in razlike med izbranimi državami. Izhajajoč iz pregleda literature je razvidno, da se je namen kaznovanja v večini evropskih držav usmeril v resocializacijo obsojencev, kjer je cilj zaporne kazni zagotoviti, da obsojenci postanejo aktivni člani družbe po prestani kazni, s čimer se zmanjša možnost ponovitve kaznivih dejanj. Ugotovitve so pokazale, da v zaporih Slovenije, Nemčije, Poljske in Norveške izvajajo izobraževalne programe in delovne terapije za obsojence. Ključne razlike med izbranimi državami se pokažejo pri kakovosti izvajanja tretmajskih programov. Podatki o razmerju med številom zaprtih oseb in zaporskimi delavci (primarno strokovnimi delavci), ki so pomemben indikator kakovosti resocializacijskih programov, pokažejo, da je Norveška edina država, kjer je število zaporskih delavcev večje kot število zaprtih oseb. Med izbranimi državami izstopa Poljska, kot edina med izbranimi državami z visoko stopnjo zaprtih oseb in ki nima jasno opredeljenega namena kaznovanja. Ključne besede: zapori, resocializacija, resocializacijski programi, Evropa, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 47 Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. |
5. Uporaba živali v resocializacisjkih programih za obsojene osebe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRebeka Ratej, 2023, diplomsko delo Opis: Terapija s pomočjo živali (AAT) je postala priznana kot obetavna intervencija v različnih okoljih, tudi v kazenskih ustanovah. Diplomsko delo obravnava uporabo terapije s pomočjo živali v zaporih ter se osredotoča na njene prednosti in izzive. Cilj tega dela je raziskati učinke AAT na obsojence s poudarkom na možnostih resocializacije, izboljšanja duševnega zdravja in zmanjšanja stopnje povratništva. Predstavljene bodo oblike resocializacije, ki se izvajajo v zaporih. Sledi opis vezi med človekom in živaljo ter zgodovina uporabe živali za resocializacijske namene. Podrobno so bile preučene različne vrste resocializacijskih programov s pomočjo živali v zaporu. Ugotovitve te študije potrjujejo koristi AAT, vključno s čustveno podporo, izboljšanimi socialnimi veščinami, zmanjšano agresijo in izboljšanimi rezultati resocializacije. S priznavanjem izzivov ter raziskovanjem strategij za izvajanje in trajnost programa lahko zapori izkoristijo moč terapije s pomočjo živali za spodbujanje pozitivnih sprememb pri obsojencih. Prihodnje raziskave bi morale preučevati dolgoročne učinke AAT in njeno vlogo pri spodbujanju uspešne ponovne vključitve v družbo, kar bi na koncu prispevalo k splošnemu dobremu počutju obsojencev in skupnosti, v katero se vrnejo po izpustitvi. Ugotovitve kažejo, da ima terapija s pomočjo živali kot terapevtski ukrep v zaporih velik potencial. Ključne besede: obsojenci, resocializacija, terapije, živali, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 44 Celotno besedilo (1,24 MB) |
6. Primerjava resocializacijskih programov za obsojence v Latinski Ameriki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLuka Lipovnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na organizacijo zaporskih sistemov in resocializacijo obsojencev v Latinski Ameriki. Primerjani so bili zaporski sistemi in resocializacijski programi v Kolumbiji, Peruju, Venezueli in Braziliji. Natančneje, je bil fokus dela na primerjavi števil zaprtih oseb v obravnavanih državah, števil zaporskih delavcev, na zaporsko kapaciteto, bivalne pogoje in korupcijo. Ugotovitve kažejo, da vsem obravnavanim državam primanjkuje zaporskega osebja, bivalni pogoji pa so zaradi prenatrpanosti neprimerni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo vsi sistemi premalo zaporov za vso zaporsko populacijo. Korupcija je prisotna v vseh zaporskih sistemih izbranih držav. Primerjava resocializacijskih programov je bila narejena na podlagi dela, izobraževanja, rekreacije in religije. Ugotovite kažejo, da imajo Kolumbija, Peru, Venezuela in Brazilija implementirane različne oblike resocializacijskih programov. Obsojencem so na voljo rekreacija, kjer lahko igrajo različne športne in namizne igre in gledajo televizijo. V vseh državah so uveljavljeni izobraževalni programi, vendar je njihova izvedba otežena zaradi pomanjkanja kadra. Religija predstavlja najpomembnejši element v procesu resocializacije obsojencev v izbranih latinskoameriških državah. Glavna ovira pri uspešni implementaciji resocializacijskih programov v zaporih poleg prenatrpanosti predstavlja pomanjkanje in nezainteresiranost vodilnega kadra, kot tudi zaporskih delavcev za uvajanje resocializacije obsojencev. Ključne besede: resocializacija, zaporski sistemi, primerjave, Latinska Amerika, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 391; Prenosov: 39 Celotno besedilo (753,05 KB) |
7. Pogledi strokovnih delavcev na tretma obsojencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnamarija Rožič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na poglede strokovnih delavcev na tretma obsojencev. V prvem delu predstavlja zgodovinski razvoj tretmanske ideje v svetu in v Sloveniji, kritike ter zaporski sistem v Republiki Sloveniji. V drugem empiričnem delu predstavljamo ugotovitve analize intervjujev s strokovnimi delavci, zaposlenimi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, s katerimi se je želelo ugotoviti, kako poteka njihovo delo v zavodu, kakšno je njihovo mnenje o učinkovitosti tovrstnih programov ter kakšna je po njihovem mnenju motivacija obsojencev za vključevanje v programe. Intervjuji, opravljeni v začetku leta 2022, so pokazali, da so strokovni delavci vključeni v vsa področja posameznikovega življenja med prestajanjem zaporne kazni, saj obsojence nenehno spremljajo in vodijo ter jih spodbujajo pri rehabilitaciji. Ugotovljeno je bilo, da je večina posameznikov zunanje motivirana za vključevanje v tretmanske programe, kar pomeni, da se v programe vključujejo zaradi ugodnosti. Hkrati pa se v zavodih pojavlja ''tretmanska igra'', pri kateri se obsojenci pretvarjajo, da so se poboljšali, z namenom čim hitrejše pridobitve ugodnosti. Učinkovitost programov je težko oceniti, saj kriterij za merjenje uspešnosti ni vzpostavljen, prav tako pa vsak obsojenec tretma dojema drugače. V zavodih za prestajanje kazni zapora se strokovni delavci dnevno trudijo v obsojencih vzbuditi notranjo motivacijo, kajti le tako je resocializacija uspešnejša. Ključne besede: penologija, tretma obsojencev, resocializacija, motivacija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 97 Celotno besedilo (1,30 MB) |
8. Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev : magistrsko deloAja Kovačević, 2021, magistrsko delo Opis: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini.
Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora.
Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti. Ključne besede: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 946; Prenosov: 247 Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. Športne aktivnosti v zaporih doma in po svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAna Abina, 2021, diplomsko delo Opis: Življenje v zaporu je lahko zelo monotono, če si ga obsojenci ne zapolnijo z različnimi aktivnostmi. Opravljajo lahko različna dela znotraj ali pa zunaj zapora, vendar imajo kljub temu veliko prostega časa. V času, ko so v zaporu, je koristno, da se udeležujejo aktivnosti, ki pripomorejo k njihovemu osebnemu razvoju. Večina izmed njih se v prostem času najraje ukvarja s športnimi aktivnostmi. Zdrav način življenja in boljša kvaliteta življenja obsojencev je povezana ravno s časom, ki ga posvetijo športnim aktivnostim v zaporu. Namreč tisti, ki se ukvarjajo z različnimi športnimi aktivnostmi, kot so na primer nogomet, tek, dvigovanje uteži, sprehod in kardio vadba, se veliko bolje počutijo kot tisti, ki se s športom ne ukvarjajo, poleg tega pa tudi bolj kvalitetno spijo in nimajo težav z nespečnostjo.
Športne aktivnosti lahko obsojencem pomagajo, da pozabijo na stresne situacije, ki jih doživljajo v zaporu, pridobijo na samozavesti, se naučijo nadzirati svoja čustva, agresijo in jezo, ravno tako pa preko njih pridobivajo nove veščine. Vsi ti dejavniki pa vplivajo tudi na resocializacijo obsojencev. In ravno zato se šport vključuje tudi v resocializacijo obsojencev, saj se preko njega naučijo skupinskega dela, počutijo se kot del neke skupine, med seboj sodelujejo, spoštujejo ostale soigralce in ravno tako tudi nasprotnike, poleg tega pa se osebnostno razvijajo, izboljšujejo medsebojno komunikacijo in se vedejo bolj spoštljivo. Prav te izkušnje pa lahko obsojencem koristijo pri nadaljnjem razvoju po prestani zaporni kazni. Ključne besede: diplomske naloge, šport, športne aktivnosti, resocializacija, obsojenec, zapor Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 808; Prenosov: 95 Celotno besedilo (490,40 KB) |
10. Vpliv športa na duševno pučutje in rehabilitacijo zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaša Rački, 2019, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu je predstavljen šport kot pomemben dejavnik pri rehabilitaciji zapornikov in njihovem duševnem počutju. Športne intervencije so v zaporu že kar precej uveljavljene, zahvaljujoč njihovem pozitivnemu vplivu na duševno in fizično počutje zapornikov. Obsojencem z različnimi športnimi aktivnostmi omogočajo sodelovanje s pravosodnimi policisti in ostalim delovnim osebjem pri organizaciji športnih dogodkov in nasploh nudijo boljšo komunikacijo in vzdušje med njimi vsemi. To je ključnega pomena, saj je bilo ugotovljeno, da so odnosi med zaporniki in pravosodnimi policisti ter zaporniki samimi v veliko primerih slabi zaradi neuspešnega komuniciranja, nezaupanja in nesprejemanja drug drugega. Tekom udeleževanja športnih programov postanejo zaporniki bolj samozavestni, pogumni in empatični. Pridobijo tudi veliko novega znanja in veščin, kar jim koristi po prestani zaporni kazni, na svobodi. Tam so prepuščeni kritičnim pogledom družinskih članov, bivših prijateljev in znancev, kateri jih stalno odvračajo in diskriminirajo. Šport ima zatorej pomembno vlogo pri rehabilitaciji in resocializaciji obsojencev. Zaporniki se morajo v zaporu prilagajati pravilom nadzorne institucije, zunaj pa okolju, v katerem niso bili že kar nekaj časa. Pri temu pomagajo tudi ostali terapevtski programi, brez katerih bi bilo obsojencem v zaporu precej bolj dolgočasno in nevzdržno. V raziskavah glede programov v zaporih je bilo za pridobitev mnenja in občutke zapornikov narejenih veliko intervjujev. Negativne značilnosti teh programov so bile po mnenju zapornikov le prekratek čas njihovega izvajanja, prepovedana udeležba s strani osebja in pa odpust iz zapora, zaradi katerega je moral predčasno končati program. Ključne besede: diplomske naloge, duševno počutje, rehabilitacija, športne aktivnosti, resocializacija, zapor Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1155; Prenosov: 152 Celotno besedilo (1,22 MB) |