Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vojaška policija, pravosodna policija in občinsko redarstvo spadajo med represivne organe. Za uspešno opravljanje nalog imajo vojaška policija, pravosodna policija in občinsko redarstvo določena pooblastila, v sklopu katerih imajo pravico do uporabe prisilnih sredstev. Prisilna sredstva morajo uporabiti v skladu z načeli, saj posežejo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Uporabiti morajo najmilejše prisilno sredstvo, kadar je to mogoče, prenehajo ga uporabljati takoj, ko prenehajo veljati razlogi za uporabo. Če je le mogoče, pred vsako uporabo prisilnega sredstva osebo opozorijo. V diplomski nalogi so predstavljena pooblastila in prisilna sredstva, ki jih lahko predstavljeni organi uporabljajo pri izvajanju nalog. Opisan je tudi potek, kako se predstavljeni organi usposabljajo za pridobitev poklica in pooblastil ter prisilnih sredstev. Vsak organ mora na vsake toliko let svoje zanje obnavljati in se izpopolnjevati. Pooblastila se lahko uporabljajo v primerih, ki jih določa zakon, in samo na način, ki ga določata zakon in ustrezen podzakonski akt. Vsako pooblastilo posega v določeno človekovo pravico ali svoboščino (Žaberl, 2009). Analizirali smo zakonodajo in drugo literaturo ter ugotovili, da imata pravosodna policija in vojaška policija enaka prisilna sredstva, medtem ko jih ima občinsko redarstvo bistveno manj, saj več oziroma hujših prisilnih sredstev ne potrebuje za nemoteno opravljanje svojega dela. Vsi organi morajo pri uporabi prisilnih sredstev upoštevati načela za uporabo prisilnih sredstev, da ne pride do nezakonite – napačne uporabe prisilnih sredstev. Na koncu smo ugotovili, da imajo vsi trije organi ravno dovolj pooblastil za uporabo prisilnih sredstev.
Ključne besede: represivni organi, izvajanje nalog, pravosodna policija, občinsko redarstvo, prisilna sredstva, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 725; Prenosov: 132
Celotno besedilo (716,75 KB)

Opis: V diplomski nalogi, Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU, smo se skozi analizo sistema nacionalne varnosti najprej seznanili z značilnostmi nadzora nad represivnimi organi v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili razmejitvi pristojnosti obrambe, notranje varnosti, varnosti države in javne varnosti, da smo lahko v osrednjem delu naloge raziskovali nekatere sistemske odklone pri političnem in pravosodnem nadzoru represivnih organov. Primerjalno analizo smo opravili na podlagi povzetkov ključnih primerov iz sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice, komentarjev Ustave Republike Slovenije, teoretičnih virov in zakonodajnih gradiv, v katerih so primerjalni vidiki nadzora nad represivnimi organi držav članic Evropske unije dokaj natančno obdelani. Tako smo ugotovili, da povsem enoten model nadzora nad represivnimi organi ni mogoč niti znotraj posameznih držav, kaj šele na ravni Evropske unije. Če izhajamo npr. iz primerjave med vojaško in civilno policijo, ugotovimo, da kljub skoraj enakim zgodovinskim koreninam, nalogam in represivnim pooblastilom, med njima obstajajo bistvene razlike na ravni temeljne razmejitve vlog, kdo je primarno pristojen za vojaške in kdo za civilne varnostne zadeve. Skoraj brezupen poskus iskanja enotnega modela na ravni Evropske unije pa tudi po izkušnjah avtorice diplomske naloge ovira živeče izročilo, da represivni organi ostajajo znamenje državne moči, ki temu primerno ohranja tančico skrivnosti. Kljub vsemu menimo, da smo v diplomski nalogi, Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU, priskrbeli dovolj trdnih argumentov, utemeljenih na citiranih znanstvenih virih, mednarodnih standardih in širokih spoznanjih o splošnem pomenu etike, vrednot demokracije, vladavine prava in integritete za prihodnost sveta. Potrdili smo, da ponoven premislek o učinkovitosti nadzora nad represivnimi organi znotraj naše države, Evropske unije in širše v svetu potrebuje celosten pristop. Tako kot so sorodni modeli nadzora uveljavljeni v praksi različnih področjih, ekonomskem, finančnem, poslovnem, se celosten pristop s krepitvijo integritete počasi, a zagotovo uveljavlja tudi na področju delovanja represivnih organov in služb države.
Ključne besede: nacionalna varnost, represivni organi, policija, vojska, obveščevalne službe, nadzor, notranji nadzor, komisije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.05.2013; Ogledov: 2247; Prenosov: 277
Celotno besedilo (403,52 KB)

Ključne besede: pooblastila, prisilna sredstva, strelno orožje, uporaba strelnega orožja, represivni organi, policija, vojska, varnostniki, pazniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2009; Ogledov: 4825; Prenosov: 841
Celotno besedilo (308,35 KB)