| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIGACIJSKI IN STVARNOPRAVNI VIDIKI VLAGANJ ZAKONCEV V POSEBNO PREMOŽENJE
Matic Nedog, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obligacijskopravne učinke prelivanj premoženjskih kategorij zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, ki so posledica učinkov stvarnega prava, s poudarkom na uporabi pravil o neupravičeni obogatitvi. Različna stališča teorije in prakse so si enotna v ugotovitvi, da je področje premoženjskih razmerij med zakoncema v veljavni slovenski zakonodaji podnormirano. Obstoj spornih dejanskih stanj oziroma življenjskih primerov, ki niso zakonsko natančno urejeni pa za rešitev spora zahteva, poleg poznavanja konkretnih okoliščin primera, uporabo ustrezne pravne razlage, s katero se zapolni navidezna pravna vrzel. S pomočjo razlag, teoretiki in sodna praksa zastopajo različna stališča glede vprašanja, ali ima zakonec, ki vlaga v nepremičnino, katere nima v lasti, na podlagi svojega prispevka stvarnopravni ali obligacijski zahtevek. Uvodno poglavje preučuje pojem premoženja in različne oblike premoženjskih kategorij, s poudarkom na premoženjskem režimu zakoncev. Predstavljene so tudi različne oblike prelivanj vrednosti med premoženjskimi kategorijami. V tretjem poglavju je predstavljena problematika vlaganj v nepremičnino, ki je posebno premoženje enega izmed zakoncev. V okviru izpostavljene problematike so preučena različna stališča teorije in prakse. V nadaljevanju so predstavljeni stvarnopravni učinki izboljšave tuje nepremičnine s poudarkom na institutu akcesije. Predmet preučevanja je tudi načelo superficies solo cedit, ki je tesno povezano z institutom akcesije. Načelo je bilo tekom zgodovinskega razvoja deležno nekaterih sprememb, ki so pomembno vplivale na institut akcesije, zato diplomsko delo preučuje načelo superficies solo cedit tudi iz historičnega vidika. Peto poglavje je v celoti namenjeno pravu neupravičene pridobitve, v katero spadajo povračilne obveznosti v obliki kondikcij in verzij. Pravo neupravičene pridobitve je sredstvo za saniranje nepravičnosti oziroma porušene premoženjskopravne ekvivalence med udeleženimi strankami. V teoriji se pogosto uporablja za povračilne obveznosti izraz kvazikontraktne obveznosti, med katere se štejejo tudi obveznosti iz naslova poslovodstva brez naročila oziroma gestije. V diplomskem delu je predstavljena razvrstitev posameznih kvazikontraktnih obveznosti med kondikcije, verzije in gestije ter razlikovanje med posameznimi povračilnimi obveznostmi. Dostikrat se v teoriji za povračilne obveznosti uporablja širši izraz reparacije kot konstruktiven pripomoček, ki omogoča opredelitev skupnih značilnosti teh zahtevkov. Diplomsko delo je zaključeno z analizo položaja neupravičene obogatitve zaradi učinkov stvarnega prava na nepremičninskem področju in sklepnem razmišljanju o posledicah povečanja vrednosti nepremičnine, ki spada v posebno premoženje, s sredstvi iz skupnega premoženja zakoncev ter zastarljivosti verzijskega zahtevka, ki spada v skupno premoženje zakoncev.
Ključne besede: premoženje, skupno premoženje zakoncev, akcesija, prirast, superficies solo cedit, neupravičena pridobitev, neupravičena obogatitev, kvazikontrakti, reparacije, povračilne obveznosti, kondikcija, verzija, gestija, zastaranje
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2855; Prenosov: 868
.pdf Celotno besedilo (237,40 KB)

2.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAV V MEDNARODNEM PRAVU Z VIDIKA PRIPISLJIVOSTI OBLASTVENIH RAVNANJ DRŽAVI
Jan Irgel, 2014, diplomsko delo

Opis: Države kot temeljni subjekti mednarodnega prava že od antičnih časov vstopajo v medsebojne odnose. Motivi so različni, bodisi politični bodisi ekonomski ali preprosto eksistencialni. Razlog leži v preprostem zgodovinskem dejstvu, ki jasno zapoveduje, da izolirana država, država, ki nima nikakršnih stikov z drugimi državami, na dolgi rok ne mora obstati. V sodobnem času vse večje stopnje globalizacije na podlagi eksponentnega tehnološkega razvoja je stopnja povezanosti in medsebojne odvisnosti držav še toliko večja. Posledično odigra pravo mednarodne odgovornosti držav ključno vlogo kot varuh temeljnih načel mednarodnega prava, načela mirnega reševanja sporov, načela pravičnosti ter zakonitosti, in sicer bolj kot kadarkoli prej. Še v tako harmoničnih in idealnih odnosih med državami pride do konflikta, ki ima za posledico kršitev kakšne mednarodne obveznosti države. To neizogibno dejstvo pa za seboj potegne potrebo po vzpostavitvi pravil, ki bi nastalo konfliktno situacijo karseda najhitreje, najefektivneje in predvsem enotno rešila. Namen tega diplomskega dela je predstaviti dognanja, spoznanja in vzpostavljena pravila prava mednarodne odgovornosti držav z vidika pripisljivosti ravnanj državi, ki ga je izoblikovala mednarodna skupnost tekom dolgega obdobja kodifikacije. Kdaj določeno ravnanje lahko pripišemo državi, ki lahko ima (ali pa tudi ne) za posledico kršitev kakšne mednarodne obveznosti, igra ključno vlogo pri vzpostavitvi njene mednarodne odgovornosti, posledično so vzpostavljena pravila pripisljivosti ključnega pomena za presojo sodobnih konfliktnih situacij. V zadnjem poglavju pa bom pod drobnogled vzel različne oblike reparacij, ki jih predvideva mednarodno pravo ob ugotovljeni kršitvi, in razmerja med njimi.
Ključne besede: mednarodna odgovornost države, pripisljivost protipravnega ravnanja državi, odškodninska odgovornost države, reparacije, odškodnina
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 754; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (791,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici