1. |
2. Sinteza koordinacijskih spojin železa s piridinkarboksamidi (pikolinamid, nikotinamid, izonikotinamid)Nejc Babič, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin železa z izbranimi piridinkarboksamidi (pikolinamid, nikotinamid in izonikotinamid). Opravljenih je bilo 20 sintez, pri katerih smo spreminjali sintezne pogoje in izbrane reagente. Najpogosteje uporabljeno topilo je bilo metanol. Sintezne produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, infrardečo spektroskopijo in strukturno analizo na monokristalu.
Uspelo nam je sintetizirati novo koordinacijsko spojino s kemijsko formulo (isnH)2[Fe(isn)2(SO4)2(H2O)2]·H2O, katere struktura do sedaj še ni bila opisana. Spojina je bila produkt dveh sintez (NB19 in NB20), pri katerih smo kot reagenta uporabili izonikotinamid in železov(II) sulfat heptahidrat. Sintezi smo izvedli z mešanjem pod refluksom. Ključne besede: koordinacijska spojina, ligand, železo, piridinkarboksamidi, izonikotinamid, rentgenska praškovna difrakcija, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, monokristalna analiza. Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 3307; Prenosov: 155 Celotno besedilo (8,04 MB) |
3. Sinteza in karakterizacija bakrovih koordinacijskih spojin z izbranimi tio-liganidiAna Rozman, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin z bakrom. Pri tem so bili kot reagenti uporabljeni bakrov(II) acetat monohidrat in različni tio-ligandi. Sinteze so bile izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, z mešanjem pod refluksom ali solvotermalno, pri povišani temperaturi in tlaku. Pri pripravi raztopin reagentov sta bili najpogosteje uporabljeni topili metanol in N,N-dimetilformamid (DMF). Izvedenih je bilo 36 sintez. Sintezne produkte smo karakterizirali z infrardečo spektroskopijo, rentgensko praškovno difrakcijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu.
Uspelo nam je sintetizirati spojino 6-aminopiridin-3-karbonitril, s kemijsko formulo C6H5N3, katere struktura do sedaj še ni bila znana. Spojino smo sintetizirali pri dveh izvedenih sintezah, prvič solvotermalno, kjer je bil kot topilo uporabljen metanol in drugič z mešanjem pod refluksom, kjer sta bili kot topili uporabljeni metanol in DMF. Ključne besede: koordinacijska spojina, baker, bakrov(II) acetat monohidrat, tio-ligandi, 6-aminopiridin-3-karbonitril, infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), monokristalna analiza Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 1794; Prenosov: 340 Celotno besedilo (4,34 MB) |
4. Mehanokemijske sinteze selenidov prehodnih kovin 4. periode (MxSey; M=Zn, Ni, Co)Urška Vičar, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je namenjeno sintetiziranju selenidov prehodnih kovin 4. periode in s tem pridobivanju novega materiala ter raziskati lastnosti le tega. Prehodne kovine, ki smo jih uporabili pri sintezi so cink (Zn), nikelj (Ni) in kobalt (Co).
V diplomskem delu so predstavljene sinteze selenidov, katere smo izvajali z mehanokemijsko metodo. Mehanokemijska metoda temelji na visokoenergijskem mletju v jekleni posodi z mlevnimi kroglicami. Le to smo izvajali v mlinu SPEX 8000M. Vse dobljene praškaste vzorce smo po mehanokemijski metodi analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD).
Na podlagi dobljenih difraktogramov smo dobili zanimive rezultate, ki smo jih na koncu diplomskega dela podrobno opisali. Sinteze smo po pregledu difraktogramov še izboljševali s pomočjo metod kot so: termogravimetrična analiza, segrevanje praškastih kemikalij v cevni peči s pretokom vodika ter argona in z izvajanjem dela v inertni atmosferi z dušikom.
Rezultate dobljene z metodo rentgenske praškovne difrakcije posameznih vzorcev smo predstavili z difraktogrami, katere smo podrobno opisali v poglavju Rezultati in diskusija. Najlepše rezultate na podlagi difraktogramov smo dobili pri sintezi selena z nikljem. Ključne besede: selen, prehodne kovine 4. periode, mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, cevna peč, termogravimetrična analiza, inertna atmosfera, difraktogram Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1520; Prenosov: 103 Celotno besedilo (3,16 MB) |
5. Sinteza in karakterizacija nikljevih koordinacijskih spojin z izbranimi tiopiridinskimi ligandiKatja Breznik, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih koordinacijskih spojin z nikljem. Pri tem je bil uporabljen nikljev acetat tetrahidrat in različni tiopiridinski ligandi. Opravljenih je bilo 36 sintez. Sinteze so bile v največji meri izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, v določenih primerih pa z refluktiranjem in solvotermalno pri povišani temperaturi in tlaku. Kot topili sta bila v večini primerov uporabljena metanol in N,N-dimetilformamid. Pogosto smo uporabili tudi ustrezno kombinacijo topil. Dobljeni sintezni produkti so bili karakterizirani z infrardečo spektroskopijo, rentgensko analizo na monokristalu in rentgensko praškovno difrakcijo. Dodatne informacije o strukturi in lastnostih spojin smo pridobili z magnetnimi meritvami in s termogravimetrično analizo. V okviru magistrskega dela je bila uspešno sintetizirana do sedaj še neznana koordinacijska spojina s kemijsko formulo: [Ni(O2CCH3)2(C7H6N2S)2]. Gre za enojedrno koordinacijsko spojino z nikljem, na katerega sta vezana dva enovezna liganda, molekuli 2-aminobenzotiazola in dva kelatno vezana acetatna liganda. Sinteza je bila izvedena z mešanjem pri sobni temperaturi, na zraku. Kot topilo je bil uporabljen metanol. Ključne besede: koordinacijska spojina, nikelj, tiopiridinski ligandi, 2-aminobenzotiazol, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, termogravimetrična analiza, monokristalna analiza, rentgenska praškovna difrakcija, magnetizem Objavljeno v DKUM: 13.06.2017; Ogledov: 2348; Prenosov: 254 Celotno besedilo (4,39 MB) |
6. UPORABA TERMOGRAVIMETRIČNE METODE PRI KARAKTERIZACIJI KOORDINACIJSKIH SPOJINTjaša Ahej, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje primernosti termogravimetrične analize pri karakterizaciji različnih koordinacijskih spojin. Karakterizirala sem že pripravljene koordinacijske spojine, dobro raziskano modro galico in manj znane hidroksilamonijeve fluoromanganate.
Karakterizirala sem tudi cinkove koordinacijske spojine, ki sem jih sintetizirala iz cinkovega(II) acetata dihidrata in piridinkarboksamida (nikotinamid, izonikotinamid) v etanolu oziroma metanolu. Sintezne reakcije so potekale pri sobni temperaturi pri mešanju in refluksu.
Preverjala sem tudi obstojnost pri hranjenju vzorcev, primerjala metodi mešanja in refluksa ter ugotavljala, če ima izbira topila vpliv na nastal produkt. Ključne besede: koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), cinkov(II) acetat hidrat, nikotinamid, izonikotinamid, hidroksilamonijevi fluoromanganat Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1615; Prenosov: 142 Celotno besedilo (3,43 MB) |
7. SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA KOORDINACIJSKIH SPOJIN PREHODNIH KOVIN (Co,Ni,Cu) Z MELAMINOMTina Rajh, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine iz bakra, kobalta in niklja ter melamina, z uporabo različnih topil. V eksperimentalnem delu smo izvedli 15 sintez koordinacijskih spojin. Sintetizirali smo bakrove komplekse iz bakrovega(II) acetata in bakrovega klorida, nikljeve komplekse iz nikljevega(II) acetata in kobaltove komplekse iz kobaltovega(II) acetata z ligandom melaminom. Uporabljali smo različna topila in sicer: metanol, etanol, vodo in dimetilformamid. Sinteze smo izvajali pod refluksom 3 ure, eno smo izvajali z podaljšanim reakcijskim časom in sicer 6 ur. Na koncu smo nastale produkte še analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo ter tako ugotavljali uspešnost izvedenih sintez. Iz rezultatov smo ugotovili, da s podaljšanim časom ne vplivamo na potek reakcij oziroma na sintezo. Prav tako smo ugotovili, da pri uporabi vode kot topila ne dobimo željenih rezultatov. Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 2479; Prenosov: 162 Celotno besedilo (2,92 MB) |
8. Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidomSabina Hrastar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana. Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu. Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 2196; Prenosov: 198 Celotno besedilo (2,23 MB) |
9. SINTEZE KOORDINACIJSKIH SPOJIN Co, Cu, Ni IN NEKATERIH LANTANOIDOV Z MEŠANIMI N-DONORSKIMI LIGANDI: AMINOPIRIDINI IN PIKOLINSKO KISLINOSabina Verbuč, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je sinteza novih koordinacijskih spojin, ki imajo na centralni atom hkrati vezana dva različna liganda. V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli 54 sinteznih reakcij. V osnovi smo za centralne atome uporabili baker, kobalt in nikelj. Dodajali smo jih v obliki acetatov. V določenih primerih pa smo poskušali tudi z nekaterimi lantanoidi: neodimom (Nd), evropijem (Eu), disprozijem (Dy) in terbijem (Tb). Nd, Dy in Tb smo dodajali v obliki nitratov, Eu pa smo dodali v obliki klorida. Ker ti elementi veljajo za dražje, smo jih uporabili le v primerih, ko smo v predhodnih sinteznih reakcijah z bakrom, kobaltom in nikljem dobili pozitivne rezultate. Poskušali smo z različno kombinacijo N-donorskih mešanih ligandov. Uporabili smo naslednje: 2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinsko kislino, dipikolinsko kislino, nikotinsko kislino, dinikotinsko kislino, izonikotinsko kislino in 2-aminobenzotiazol. Kot topilo smo uporabili destilirano vodo in etanol. Produkte reakcij smo identificirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po predhodnih analizah kazali nastanek novih koordinacijskih spojin, smo opravili še rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, lantanoidi, N-donorski ligandi (2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinska kislina, dipikolinska kislina, nikotinska kislina, dinikotinska kislina, izonikotinska kislina, 2-aminobenzotiazol), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA) Objavljeno v DKUM: 29.02.2016; Ogledov: 1860; Prenosov: 227 Celotno besedilo (2,83 MB) |
10. SINTEZE KOORDINACIJSKIH SPOJIN BAKRA S TIO-LIGANDI IN PRIPRAVA BAKROVIH SULFIDOV Z NJIHOVIM KONTROLIRANIM TERMIČNIM RAZKROJEMTanja Radić, 2015, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza koordinacijskih spojin bakra s tio-ligandi, saj baker in žveplo tvorita veliko različnih spojin. Kot vir bakra smo uporabili baker (v prahu), bakrov(II) acetat monohidrat, bakrov(II) klorid dihidrat in bazični bakrov(II) karbonat. Kot ligande smo uporabili 2-aminobenzotiazol, 2,2-ditiobis(benzotiazol) in tioureo. Izvajali smo reakcije med viri bakra in viri žvepla v različnih topilih in z dvema različnima metodama (refluks in mešanje). Kot topila smo uporabili destilirano vodo, dimetilformamid in metanol. Reakcije so potekale pri sobni temperaturi (metoda mešanja) in pri povišani temperaturi (upoštevajoč temperature vrelišča posameznega topila) na oljni kopeli (t.i. metoda refluksa). Produkte smo okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in termogravimetrično analizo. Ključne besede: baker, tio-ligandi, bakrovi sulfidi, termoliza molekularnih prekurzorjev, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza, koordinacijske spojine Objavljeno v DKUM: 24.12.2015; Ogledov: 2444; Prenosov: 264 Celotno besedilo (3,09 MB) |