| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika rentnih zavarovanj v Sloveniji
Andreja Kandolf, 2012, magistrsko delo

Opis: Rentno zavarovanje je finančni produkt, ki nam glede na višino privarčevanih oz. vplačanih sredstev omogoča prejemanje rednega mesečnega dohodka, praviloma do smrti. Na takšen način se lahko zavarujemo pred različnimi vrstami tveganj, najpomembnejše med njimi pa je ravno tveganje predolgega življenja.
Ključne besede: renta, rentno zavarovanje, problematika rentnih zavarovanj, življenjsko zavarovanje, pokojninski sistem
Objavljeno: 13.08.2012; Ogledov: 1251; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
3.
OBDAVČITEV DOHODKOV FIZIČNIH OSEB V ŠPANIJI PRIMERJALNO S SLOVENIJO
Rene Polanec, 2013, diplomsko delo

Opis: Dohodnina ali davek od dohodka fizičnih oseb je neposredni osebni davekm, ki obdavčuje v določenem času pridobljene prihodke posameznikov. V Španiji se imenuje Impuesto sobre la Renta de las Personas Fisicas. Del pristojnosti glede dohodnine je v Španiji prenesen iz državne na regionalno raven, kjer so pristojne avtonomne skupnosti (comunidades autónomas). Predmet obdavčitve so po španskem Ley 35/2006 IRPF prihodki iz zaposlitve, iz kapitala, iz gospodarskih dejavnosti, premoženjskih pridobitev in pripisani prihodki. Podobno sistematiko pozna tudi slovenski zakon o dohodnini. Primerjalno pravno gledano sta si sistema dokaj podobna, vsekakor pa je izračun po slovenskem sistemu bistveno enostavnejši od španskega.
Ključne besede: dohodnina, obdavčitev, davek na dohodek fizičnih oseb, Impuesto sobre la renta de las personas fisicas, IRPF, Španija, Slovenija, prihodki, davek
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1274; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (679,09 KB)

4.
Presoja blaginjskih učinkov razmer na trgu prašičev v Sloveniji s pomočjo linearnega tržnega modela delnega ravnovesja
Irena Tušar, 2014, magistrsko delo

Opis: Ekonomiko blaginje uporabljajo analitiki za določitev ekonomske učinkovitosti razdelitve virov in za ugotavljanje primernosti poseganja na trge. Ta tehnika s pomočjo metode rent proučuje učinke sprememb na trgu določene dobrine, zato jo agrarni ekonomisti uporabljajo za presojo učinkov kmetijske politike. Z ekonomiko blaginje lahko ocenjujemo, kdo pridobiva in kdo izgublja, pa naj je to ali zaradi neuspeha na trgu ali zaradi vladnega poseganja na trg določene dobrine. Metoda loči tri osnovne družbene skupine, proizvajalce, potrošnike in davkoplačevalce oziroma proračun, ter proučuje koristi ali izgube teh skupin ob določenem stanju na trgu. Z metodo rent se poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se javna sredstva od potrošnikov in davkoplačevalcev prenašajo k pridelovalcem z večjo ali manjšo izgubo ekonomske učinkovitosti. Slovensko slovstvo na področju kmetijskih ved ne pozna veliko del, ki bi poglobljeno uporabljala ekonomiko blaginje in teorijo rent. Magistrsko delo vsebuje pregled teorije o ekonomiki blaginje in njene uporabe pri proučevanju razmer na kmetijskih trgih. Predstavljen je slovenski trg prašičjega mesa, kjer so ekonomski vplivi neugodni in razmere na trgu nepredvidljive. V magistrskem delu smo razvili preprost linearni, a izvirni model delnega ravnovesja, ki omogoča ocenjevanje rent udeležencev na trgu proučevane dobrine, ki v Sloveniji za tovrstne analize še ni bila uporabljena. Vsebinsko tako nismo zasledili obravnave pristopnih učinkov na kmetijstvo. Potrdili smo, da je metoda ekonomike blaginje praktično orodje, ki odločevalcem v politiki omogoča hiter in enostaven prikaz, kdo od udeležencev na obravnavanem trgu in koliko v določeni situaciji pridobi ali izgubi, torej kdo ima zaradi sprememb na trgu ali zaradi vladne politike pozitivne in kdo negativne rente, v kakšni višini ter kakšna je skupna blaginja. V magistrskem delu so prikazane rente, ki so jih bili deležni prašičerejci, potrošniki prašičjega mesa in davkoplačevalci (državni poračun) v obdobju od leta 2000 do leta 2012. Rente so prikazane v treh ključnih obdobjih: pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo od leta 2000 do leta 2003, v času po vstopu v Evropsko unijo od leta 2004 do leta 2007 in v času ekonomske krize od leta 2008 do leta 2012. V obdobju od leta 2000 do leta 2003 so bili prašičerejci deležni največjih rent, nasprotno so imeli potrošniki največje izgube, skupna učinkovitost prenosa sredstev porabnikov na prašičerejce pa je bila negativna. To so negativni učinki zaščite domačega trga z doseganjem višjih cen. Potrošniki so rente prašičerejcev in proračuna plačali z manjšim povpraševanjem in s pokrivanjem proizvodnih stroškov, povezanih z dodatno pridelavo. V obdobju od leta 2004 do leta 2007 so bili slovenski prašičerejci deležni manjših rent, potrošniki pa so imeli manjše izgube. Ekonomska učinkovitost prenosa sredstev porabnikov na prašičerejce je bila spet negativna. V zadnjem obravnavanem obdobju od leta 2008 do leta 2012 se je uvoz prašičjega mesa v Slovenijo zelo povečal, zaradi nižjih cen pa so imeli slovenski prašičerejci negativne rente oziroma izgube. V tem obdobju je bil, zaradi minimalnih razlik v cenah, vpliv na skupno blaginjo nevtralen oziroma je bila ekonomska učinkovitost prenosa sredstev med skupinami udeležencev neznatna. Breme situacije v tretjem obdobju nosijo prašičerejci, saj proizvedejo manj in po nižji ceni.
Ključne besede: ekonomika blaginje, renta, trg prašičjega mesa, ekonomski učinki na blaginjo, modeli delnega ravnovesja
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 1463; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Zavarovanja na več življenj
Tanja Einfalt, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavane nekatere formule za izračun zavarovanj na več življenj. Predstavljene so osnove verjetnostnega in obrestnoobrestnega računa, ki so potrebne za razumevanje nadaljnje snovi. Opisana so zavarovanja in rente na eno življenje. Le-ta so potrebna za lažjo izpeljavo zavarovanj in rent na več življenj, ki sledijo v nadaljevanju. Zavarovanja in rente so bolj podrobno obravnavana za dve življenji in za dva statusa. To sta status skupnega življenja in status zadnjega preživelega. Večina zavarovanj in rent se obravnava v primeru neodvisne bodoče življenjske dobe. V magistrskem delu sta predstavljena dva načina, s katerima zapišemo modele z odvisnimi naključnimi spremenljivkami. Predstavljene so posebne oblike zavarovanj in rent ter izračun le-teh glede na posebne domneve umrljivosti.
Ključne besede: zavarovanje, renta, bodoča življenjska doba
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 773; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (592,80 KB)

6.
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU Z ANALIZO AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nika Martinič, 2014, diplomsko delo

Opis: Kljub obligacijskopravni naravi in ureditvi v obligacijskem zakoniku, ima pogodba o dosmrtnem preživljanju določen vpliv tudi na dedno pravo. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne spada v zapuščino preživljanca po njegovi smrti, nujni dediči pa lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju izpodbijajo zaradi prikrajšanja njihovega nujnega deleža, a le v primeru, da se ugotovi, da je pogodba vsaj delno neodplačna. Z pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, katerega izročitev je odložena do smrti preživljanca. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju se sklepajo z namenom, da si določena oseba (preživljanec) za čas, ko zaradi slabega zdravstvenega stanja ali starosti ne bo mogla skrbeti same zase, zagotovi dosmrtno preživljanje s strani drugih. Ker zakon ne določa sorodstvenega razmerja med strankama kot pogoja za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, lahko takšno pogodbo kot preživljanec sklene tudi oseba, ki nima sorodnikov. Z zakonsko ureditvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preživljanje ostarelih in bolnih, ki bi bilo sicer breme države, preneseno na zasebnopravno področje, kjer si takšne osebe prosto izberejo pogoje in način preživljanja, ter seveda osebo, ki jim bo takšno preživljanje nudila. Ker preživljalec svojo obveznost preživljanja izpolnjuje ves čas do preživljančeve smrti, slednji pa mu bo svoje premoženje izročil šele ob svoji smrti, je treba preživljalca zavarovati tako, da bo ob smrti preživljanca to premoženje tudi dejansko dobil. Določila pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa varujejo tudi preživljanca, saj v primeru smrti preživljalca zakon predvideva nadaljevanje pogodbenega razmerja z preživljalčevimi dediči, vendar pod pogojem, da ti v takšno nadaljevanje pogodbe privolijo. V zvezi z pogodbo o dosmrtnem preživljanju je pomembna vloga notarja, saj je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pomembna pa je tudi vloga sodišča, ki lahko v primeru podanosti razveznih razlogov (neznosnost skupnega življenja, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali spremenjene razmere) na zahtevo ene ali druge stranke pogodbo razveže. Zaradi težnje po ohranitvi pogodbenega razmerja v veljavi pa lahko sodišče ob nastopu spremenjenih okoliščin, na zahtevo ene ali druge stranke, pogodbo tudi spremeni. Zakon v slednjem primeru predvideva ureditev pogodbenega razmerja na novo v obliki spremembe preživljančeve pravice preživljanja v dosmrtno denarno rento. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je bistvena značilnost njena aleatornost, ki ima kot sestavni del pogodbene kavze odločilno vlogo pri presoji ničnosti pogodbe, izključuje načelo enake vrednosti dajatev, zraven presoje odplačnosti in neodplačnosti pogodbe, pa je upoštevni kriterij pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za uveljavljanju nujnega deleža. Ravno glede razveze in spremembe pogodbe, njene aleatorne narave in izpodbijanja pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža, je sodna praksa, vezana na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, najbogatejša.
Ključne besede: pogodba o dosmrtnem preživljanju, preživljalec, preživljanec, preživljanje, aleatornost, prepoved razpolaganja v korist preživljalca, notarski zapis, dosmrtna denarna renta.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 12231; Prenosov: 1593
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
Učinkovitost varčevanja v II. pokojninskem stebru z vidika varčevalca
Simona Vauhnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Prihodnji demografski trendi kažejo na zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe. Slednje pomeni daljše uživanje obdobja upokojitve in s tem povečevanje izdatkov za pokojnine. Zniževanje rodnosti vpliva na nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in posledično na zmanjšanje razmerja med številom zavarovancev ter številom upokojenih. Po statističnih podatkih bo navedeno razmerje upadalo tudi v prihodnje, zato bo vedno manj tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno. Navedeni demografski trendi močno ogrožajo finančno vzdržnost in varnost pokojninskih sistemov. Zaradi tega so države članice EU v zadnjem desetletju reformirale svoje pokojninske sisteme. Ob tem imajo pomembno vlogo dodatna pokojninska zavarovanja, saj lahko le ob kombinaciji vzdržnega javnega pokojninskega sistema ter ustreznega obsega dodatnega pokojninskega zavarovanja pričakujemo dokaj primerno višino pokojnine. Slovenski pokojninski sistem je dolgoročno nevzdržen in ima premajhen obseg dodatnega pokojninskega varčevanja. Strokovna javnost je dlje časa opozarjala na pomanjkljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in na nujnost sistemskih sprememb, ki bi povečale njegov obseg. Slovenija je s pokojninsko reformo v letu 2013 posodobila dodatno pokojninsko zavarovanje in v večji meri vnesla potrebne spremembe za večjo privlačnost le-tega, predvsem z uvedbo skladov življenjskega cikla, vendar do potrebnega povečanja davčnih olajšav ni prišlo. Prav tako bodo potrebni učinkovitejši ukrepi za večjo promocijo in prepoznavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Povprečne mesečne premije v višini 30 do 55 EUR so v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji še vedno prenizke, da bi lahko zagotavljale dodatno pokojnino, ki bi zapolnila pokojninsko vrzel posameznika. V Sloveniji znaša nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo neto plačo približno 60 % neto plače ob upokojitvi. Po merilih OECD naj bi za dostojno pokojnino znašalo nadomestitveno razmerje med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino 70 %. V magistrski nalogi smo analizirali kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju X, pri čemer smo ugotavljali, ali bodo dejanska vplačila v PDPZ podjetja X zagotavljala potreben obseg zbranih sredstev za dosego pokojnine v višini 70 % nadomeščanja plače pred upokojitvijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali je to varčevanje učinkovito z vidika doseganja pokojninske rente, ki bi posamezniku omogočala skupno pokojnino (iz prvega in drugega stebra) v višini 70 % nadomestitvenega razmerja. Ciljno nadomestitveno razmerje je v podjetju X mogoče doseči, v kolikor zaposleni z varčevanjem prične takoj ob zaposlitvi, tudi sam vplačuje svoj delež premije in v času varčevanja privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne dviguje ter nenamensko porabi.
Ključne besede: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, dodatno pokojninsko varčevanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestitveno razmerje, pokojninska renta
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 514; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

8.
Obročno plačevanje kapitalskih zavarovanj
Martina Shundovska, 2017, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se število sklenjenih življenjskih zavarovanj v zadnjih letih povečuje. Sklenitev življenjskega zavarovanja pomeni dolgoročno finančno obvezo. Ko želimo izbrati zavarovanje, ki bi najbolj ustrezalo našim kriterijem in zadovoljilo naše potrebe, se soočimo z različnimi težavami. Najprej moramo ugotoviti, katera zavarovalnica nam nudi najboljše storitve, in katera vrsta zavarovanj nam najbolj ustreza. Analizirati moramo, kolikšen znesek smo pripravljeni plačati, za kakšno obdobje se bomo zavarovali, kakšno zavarovalno vsoto bomo dobili, kolikšna je razlika, če denar vložimo na banko ali v zavarovalnico itn. Na začetku pričujočega dela smo predstavili in opisali različne vrste rent: časovne rente, dosmrtne rente, odložene dosmrtne rente in začasne rente. Računali smo njihove sedanje vrednosti in predstavili komutativna števila, to so oznake, s katerimi zamenjamo in poenostavljamo zapletene aktuarske izraze. Različne vrednosti komutativnih števil smo predstavili v tablici smrtnosti, ki je priložena na koncu drugega poglavja in s pomočjo katere smo rešavali aktuarske probleme iz vsakdanjega življenja. V tretjem poglavju smo obravnavali kapitalska zavarovanja. Spoznali smo zavarovanje za doživetje, zavarovanje za primer smrti, začasno zavarovanje za primer smrti, poseben poudarek pa smo dali mešanemu zavarovanju, saj gre za zavarovanje, ki v zadnjem obdobju zbuja veliko zanimanja. V zadnjem poglavju smo predstavili obročno odplačevanje kapitalskih zavarovanj. Izpeljali smo formule za izračun letnih in mesečnih premij. Ko se odločamo v izbiri zavarovanja in primerjamo različne tipe zavarovanj, moramo poznati njihove lasnosti in razlike med njimi. Cilj magistrskega dela je predstaviti te lastnosti in razlike ter načelo enakovrednosti, ki pravi da mora biti znesek, ki ga vložimo danes, enakovreden tistemu, ki ga dobimo v prihodnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo načela enakovrednosti izpleljali in analizirali formule za posamezne vrste zavarovanj. Te formule smo uporabili v konkretnih primerih. S primerjavo le-teh smo ugotovili, katero zavarovanje je primernejše, koristnejše za določeno osebo. Prišli smo do ugotovitve, da se hipoteze, ki smo jih podali v uvodnem poglavju, potrjujejo.
Ključne besede: zavarovalna premija, zavarovalna vsota, časovna renta, kapitalsko zavarovanje, tablica smrtnosti.
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 263; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
Analiza in predlogi dolgoročnega varčevanja za pokojnino v iii. stebru
Matej Krampač, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom dolgoročnega varčevanja za pokojnino. Težišče skrbi za pokojnino prehaja od kolektivnega k individualnemu. Delež državne pokojnine iz I. stebra se znižuje, odgovornost za ustrezno in želeno pokojnino bo delno na posamezniku. Državljani se bomo morali zavedati lastne odgovornosti in država bo morala poskrbet za ustrezno regulacijo trga produktov zasebnega varčevanja za pokojnino. Prikazane so možnosti varčevanja v II. in III. stebru v posameznih državah OECD-ja in prikazanih je bilo veliko produktov in rešitev, ki bi lahko bile primerne tudi za Slovenijo. V obzir je potrebno vzet tudi nove produkte za varčevanje, kateri predstavljajo dobre prakse pri dolgoročnem varčevanju. Ti produkti lahko dopolnjujejo sistemske rešitve in pomanjkljivosti.
Ključne besede: Varčevanje za pokojnino, zasebno pokojninsko varčevanje, zasebni skladi, OECD, pokojninska renta.
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 141; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici