| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
WILLIAM SHAKESPEARE IN TRAGEDJA HAMLET
Nika Verhovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo. Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo.
Ključne besede: renesansa, humanizem, tragedija, elizabetinsko gledališče, William Shakespeare, Hamlet, medsebojni odnosi
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 243; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (589,28 KB)

2.
Matija Korvin
Koni Vöröš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem se ukvarjala z družino Hunyadi in z njihovo vlogo pri oblikovanju madžarske in evropske zgodovine. Opisala sem, kako se je v le nekaj desetletjih povečal vpliv te družine, kako je lahko postal član družine, ki ni izvirala iz kraljeve dinastije, kralj Kraljevine Ogrske, kako je le-ta s svojimi odločitvami vplival na oblikovanje zgodovine. Na koncu naloge sem opisala še vsakdanje življenje na Ogrskem v času vladavine Matije Korvina. Vzpon družine Hunyadi, ki ni izvirala iz kraljeve družine, se je začel z Jánosem Hunyadijem, ki je imel pomembno vlogo v boju proti Turkom. S svojimi dosežki si je pridobil dovolj veliko vlogo, da je lahko vplival na oblikovanje madžarske zgodovine. Postal je eden najvplivnejših mož v državi, prav njegove zasluge, njegovi dosežki so veliko pripomogli k dejstvu, da so njegovega mlajšega sina, Matija Korvina kasneje izvolili za ogrskega kralja. Korvin je moral na začetku svojega vladanja utrditi svojo oblast in izvesti številne reforme, eden izmed najpomembnejših ukrepov je bila uvedba črne vojske, ki mu je pomagala pri oblikovanju centralizirane kraljeve moči. Matija Korvin se je po utrditvi svoje oblasti začel zapletati v vojne, ki so bile tako rekoč nujne, tako v vojne proti Turkom in v vojne, s katerimi se je želel uveljaviti v Evropi in v tiste, ki so oblikovale potek evropske zgodovine: to so vojne proti Čehom in vojne v Avstriji. Matija Korvin je bil nosilec več nazivov: kralj Kraljevine Ogrske, od leta 1469 je bil še češki kralj, od leta 1486 pa še vojvoda Avstrije. Matija Korvin ni bil samo vojščak, bil je tudi veliki ljubitelj umetnosti, tako je njegov dvor postal središče renesanse. Budimski dvor je slovel po svoji knjižnici Bibliotheci Corviniani ali na kratko Corvini. V času njegovega vladanja je renesančna kultura na Madžarskem dosegla višek. V svojih raziskavah sem ugotovila, da je na oblikovanje kulture in življenja na budimskem dvoru v veliki meri vplivala tudi Matijeva druga žena Beatrice Aragonska. V nalogi sem se ukvarjala še z vsakdanjim življenjem v času Matije Korvina, primerjala sem razlike med premožnejšimi in revnejšimi, opisala pa sem tudi nekatere tipične začimbe in prehranjevalne navade tistega časa.
Ključne besede: Matija Korvin, Ogrska, Turki, Češka, Avstrija, vojne, vsakdanje življenje, renesansa, srednji vek
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 2016; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

3.
ZGODOVINSKI ROMANI SARAH DUNANT
Ana Šela, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo analizira najnovejše romane Sarah Dunant, britanske pisateljice, zgodovinarke, urednice in publicistke. Prav tako zajema pregled teorije zgodovinskega romana, njegove opredelitve, ki so se skozi čas spreminjale, začetke in razvoj žanra vse od 19. stoletja pa do danes. Predstavljene so žanrske določitve in izbrane tipologije, s pomočjo katerih so v analitičnem delu obravnavani štirje zgodovinski romani Sarah Dunant, ki so izšli med letoma 2003 in 2012. Izbrani romani z naslovi Rojstvo Venere, V družbi kurtizane, Sacred Hearts, ki predstavljajo trilogijo romanov o renesansi ter tematizirajo predvsem vlogo ženske v renesančni Italiji, ter roman Blood and Beauty, ki je fikcionizirana biografija znane družine Borgia, so postavljeni v novoveško Italijo v renesančnem obdobju, pri čimer je vsak roman postavljen v enega izmed italijanskih mest: v Firence, Benetke, Ferraro oz. Rim. Analiza romanov zajema njihovo zunanjo in notranjo zgradbo ter žanrsko analizo po izbranih žanrskih določilih in tipologijah; v nalogi so prav tako predstavljena italijanska mesta, ki predstavljajo ogrodje obravnavanih romanov. Sarah Dunant, ki jo je prevzela zgodovina in umetnost renesančne Italije, je v svojih romanih zgodovinska dejstva prepričljivo prepletla s fikcijo in ustvarila vznemirljive, čutno bogate in večplastne romane, ki bralca nemudoma potegnejo v splet ljubezni, umetnosti, političnih in verskih zdrah in seveda v čas renesančnih italijanskih mest. Svoje romane je zgradila s pomočjo zgodovinskega stavbnega odra, sestavljenega iz številnih sodobnih virov, pričevanj znamenitih učenjakov in umetnostnih zgodovinarjev, kar je vpletla v domišljijsko zgodbo, ki bi v zgodovinskem času in prostoru lahko bila povsem verjetna, zagotovo pa nadvse zanimiva.
Ključne besede: zgodovinski roman, Sarah Dunant, žanrska opredelitev, italijanska renesansa
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 828; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
LJUBEZEN V IZBRANIH SHAKESPEAROVIH KOMEDIJAH IN ANALIZA NJIHOVIH SLOVENSKIH PREVODOV
Suzana Miljević, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen koncept renesančne ljubezni v zahodni Evropi v izbranih Shakespearovih komedijah – v ljubezenskih komedijah Mnogo hrupa za nič, Kakor vam drago in Dvanajsta noč ali Kar hočete. Predstavljeni so komedija, njen razvoj, kronološka razporeditev Shakespearovega opusa komedij in umestitev izbranih treh v predstavljeni opus. V nadaljevanju je predstavljeno Googlovo prevajalsko orodje, s katerim sem prevedla tri izbrane odlomke iz omenjenih treh komedij. Odlomki so izbrani subjektivno, po presoji, kako pomembni so za koncept ljubezni v obravnavanih komedijah. V empiričnem delu je predstavljena analiza izbranih odlomkov z Googlovim prevajalskim orodjem ter primerjana s slovenskimi književnimi prevodi Otona Župančiča in Milana Jesiha. Rezultati raziskave kažejo, da Googlovo prevajalsko orodje neustrezno prevaja umetnostna besedila, ustrezno pa prevaja zgolj enobesedna gesla. V primerjavi s književnimi prevodi Otona Župančiča in Milana Jesiha sploh ne moremo govoriti o prevodu, saj Googlovo prevajalsko orodje ne prevaja sporočilno ustrezno. Najustrezneje prevaja enopomenska enobesedna gesla ter kratke in preproste enostavčne povedi. Pri prenesenem pomenu Googlov prevajalnik ne ohrani sporočilne vrednosti. Sklepamo, da Googlovo prevajalsko orodje pri končnem izdelku ne ustvari prevoda, ampak predprevodna ali ponujena gesla.
Ključne besede: renesansa, koncept ljubezni, komedija, William Shakespeare, Googlovo prevajalsko orodje, prevod, Oton Župančič, Milan Jesih, jezikovna politika
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 1142; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

5.
Simbolika psa v krščanskih in mitoloških prizorih v renesančnem slikarstvu
Maja Trdina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Simbolika psa v krščanskih in mitoloških prizorih v renesančnem slikarstvu je teoretično diplomsko delo. Da bi lažje razumeli čas, v katerem je ustvarjal renesančni umetnik, bomo v prvem delu predstavili obdobje renesanse, razložili njen pojem, navedli krajevne in časovne značilnosti obdobja ter umetnike tistega časa. Renesančno slikarstvo bomo razčlenili glede na živalsko simboliko in simboliko psa. V nadaljevanju bomo preučevali, na katere vire so se oprli renesančni umetniki pri simbolih, in definirali vrste simbolov. V drugem delu bomo raziskovali zgodovino pasjega sožitja s človekom in prve pasme, ki so nastale. Ugotavljali bomo, kakšne simbolne pomene so pripisovali psu v različnih religijah, jih izpostavili in opisali. Zadnji del bomo namenili krščanski in mitološki tematiki v slikarstvu. Opisali bomo, kje se je pes v teh prizorih najpogosteje pojavljal in kakšno vlogo sta imeli ti dve tematiki v renesančnem slikarstvu. Na podlagi analiz umetniških del renesančnih slikarjev, ki so v svoja dela vključevali lik psa, bomo ugotavljali, zakaj je umetnik psa vključil v sliko. Analizirali bomo dela renesančnih italijanskih mojstrov: Pisanella, Tiziana Vecellia, Piera di Cosima, Jacopa Tintoretta, ter predstavnikov nizozemskega renesančnega slikarstva: Jana van Eycka, Hieronymusa Boscha ter Pietra Bruegla starejšega.
Ključne besede: Pes, simbolika, renesansa, renesančno slikarstvo, krščanski prizori, mitološki prizori.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 774; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

6.
7.
CHIAROSCURO, PRINCIP SLIKANJA PORTRETOV V ČASU VISOKE RENESANSE IN BAROKA
Kaja Lukač, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Chiaroscuro, princip slikanja portretov v času visoke renesanse in baroka v svoji vsebini zajema preučevanje principa chiaroscura pri štirih tipičnih predstavnikih slikarske umetnosti: Leonarda da Vincija, Tiziana Vecellia, Michelangela Merisi da Caravaggia in Rembrandta Harmenzoona van Rijna. V teoretičnem delu diplomskega dela je razčlenjena definicija portreta, s katero se tematsko omejujem. Chiaroscuro je princip, s katerim s pomočjo svetlobe in sence dosegamo volumen, globino, trodimenzionalnost in dramatiko v slikah ter risbah. Študije chiaroscura segajo od zapiskov Leonarda da Vincija do ponovnega zanimanja za ta princip v času romantike v 19. stoletju. Teoretično delo zajema tudi preučevanje posameznega dela izbranih umetnikov: Leonarda da Vincija, La Belle Ferronnière; Tiziana Vecellia, Portret Gerolama (?) Barbariga; Michelangela Merisi da Caravaggia, Deček, ki ga je ugriznil kuščar; Rembrandt Rembrandta Harmenszoona van Rijna, Avtoportret pri 63 letih. V praktičnem delu diplomskega dela so prikazani postopki izvedbe principa vsakega posameznega preučevanega umetnika. Med njimi so prikazane vzporednice, razlike in razvoj samega principa.
Ključne besede: Chiaroscuro princip, portret, visoka renesansa, barok, Leonardo da Vinci, Tiziano Vecellio, Michelangelo Merisi da Caravaggio, Rembrandt Harmenzoon van Rijn, svetloba in senca
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1982; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (903,71 KB)

8.
SAKRALNE STAVBE V SLOVENSKI KULTURNI ZGODOVINI
Adrijana Divjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenski narodnostni prostor nedvomno spada v evropski kulturni krog, zato upravičeno pričakujemo, da je bila in je slovenska sakralna stavbarska umetnost pod velikim vplivom umetnostnostilnih dogajanj v širšem kulturnem prostoru. Namen diplomskega dela je na kratko predstaviti posamezna slogovna obdobja in posamezne primere cerkva ter njihovo zgledovanje v evropskem prostoru; zaradi obsežnosti sakralne umetnosti na Slovenskem je diplomska naloga namreč osredotočena samo na cerkve, in ne na celotno sakralno dediščino. V začetku je opisana evropska arhitekturna umetnost in predstavljeni njeni vplivi na slovensko sakralno dediščino, nato pa prikazani tipi slovenskih cerkva ter njihov razvoj skozi zgodovino. Zadnji del naloge obsega opise najbolj znamenitih in najpomembnejših cerkva na Slovenskem za posamezna slogovna obdobja. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda. Uporabljeni so viri s področja sakralne arhitekture in umetnosti ter nekateri podatki s spletnih strani.
Ključne besede: sakralne stavbe, zgodovina, evropska sakralna umetnost, predromanika, romanika, gotika, renesansa, barok, arhitektura 19. in 20. stoletja.
Objavljeno: 18.04.2013; Ogledov: 1989; Prenosov: 541
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
Razvoj romana v 15. in 16. stoletju
Manuela Ketiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje romana v 15. in 16. stoletju je zapleteno, saj gre za zvrst, ki se je v tem obdobju šele začela razvijati. Že v zgodnjem novem veku torej poznamo besedila, ki danes veljajo za predstopnjo romana in jih ponavadi označujemo s pojmom ljudske knjige. Kot utemeljitelj romana v nemškem govornem področju velja Jrg Wickram, ki se opira na ljudske knjige, hkrati pa je zanj značilen premik k privatizaciji resničnosti in njeno preoblikovanje v smislu idealizirane fikcije. O fleksibilnosti in prilagodljivosti romana zgovorno priča opis njegovega razvoja od 16. stoletja do danes.
Ključne besede: teorija romana, renesansa, humanizem, reformacija, literarne zvrsti, ljudska knjiga, roman
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2853; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (371,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici