| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
MITOLOŠKE IDEJE IN STIKI MED RELIGIJAMI STAROVEŠKIH KULTUR
Tomaž Anclin, 2015, magistrsko delo

Opis: Mitologije so v znanosti navadno razdeljene na različne skupine in predstavljene kot samosvoje. Neposreden prenos mitoloških idej je kvečjemu pripisovan rimskemu prevzemu grškega panteona. Namen magistrske naloge je v razširjanju razumevanja prenosa mitoloških idej in predstaviti vpliv stika med kulturami na ta proces. To zahteva predstavitev mitologij, mitoloških idej in kultur ter iskanje podobnosti oz. neposrednih vplivov. Čeprav je izvirno mitologijo, iz katere bi izhajale vse ostale, nemogoče najti, je namen magistrskega dela prav ta. Z iskanjem nekakšne skupne mitološke osnove bi laže odkrili, kaj je staro in kaj novo. Primer te osnove so indoevropska ljudstva s svojimi verskimi značilnostmi, ki segajo v čas pred njihovo selitvijo. Mitologije so več kot samo prijetne zgodbe, so podoba nekega časa in vir zgodovinskih podatkov. S primerjalno mitologijo je mogoče ugotoviti, kje vse so se naselili Indoevropejci – njihova pot in vpliv sta se ustalila vse od Irske pa do Indije in zahoda Kitajske, kar je razvidno iz jezikov, obredov in mitoloških idej, ki so se ohranili v takšni ali drugačni obliki. Vse indoevropsko je bilo namreč spremenjeno oz. se je spremenilo skupaj z območjem, na katero je prišlo. Skoraj vse kulture, omenjene v magistrski nalogi, so prišle v stik z indoevropskimi elementi, jih nekaj prevzele, ali pa bile popolnoma spremenjene. Tako so ljudstva iz enega geografskega centra na vzhodu Evrope oz. zahodu Azije pustila močan pečat, ki ga ne preseže nobena kultura. Zahodna Kitajska in minojska Kreta sta dve civilizaciji, ki sta v večji meri ohranili svoje neindoevropske elemente. Sicer pa so bili Grčija, Mala Azija, Bližnji Vzhod, Perzija, Egipt in nasploh vzhodni del Mediterana prava talilnica mitoloških verskih predstav, saj so se zgodbe prenašale z enega konca v drugega, kar kaže na bogato komunikacijo in stike med civilizacijami. Dva pomembna verska centra Bližnjega vzhoda sta bila sumerska in egipčanska civilizacija, saj so manj razvite kulture črpale njune mitološke predstave, a niti njiju omenjeno ni naredilo imunih za vplive taistih kultur. Tudi dokaj izolirana in unikatna Kreta je prevzela določene ideje, ki so se med civilizacijami nasploh širile s trgovino in vojno. Kar je pri tej analizi najpomembnejše, je ugotovitev, da so se nekatere ideje s povezovanjem med kulturami okrepile in razvile ter so še danes prisotne v predstavah ljudi. Primer tega je ideja mesije, ki ni originalna ideja abrahamskih religij, temveč perzijske mitologije. Mitologije in antični stiki med kulturami so tako še danes pomembni elementi v družbah.
Ključne besede: mitologija, religija, kultura, civilizacija, ideja, mit, razvoj
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 639; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (624,13 KB)

42.
Ateistični zbornik
2014, zbornik

Ključne besede: ateisti, verstva, religija, filozofija, verniki, neverniki, verovanje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 279; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

43.
Odnos katoliške cerkve do neoliberalnih ekonomskih pogledov in praks
Iris Zajc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava odnos rimskokatoliške cerkve do neoliberalnih ekonomskih idej in praks. Proučuje vpliv religije na ekonomijo, pri čemer izhaja predvsem iz ideje Maxa Webra, da ima religija lahko pomemben vpliv na ekonomsko področje. Gre za teoretično naravnano nalogo, v kateri so osrednji vir podatkov predstavljale papeške socialne okrožnice, saj načela katoliškega družbenega nauka določajo, širijo in oznanjajo predvsem papeži. Diplomska naloga se tako osredotoča na zadnje tri papeže, in sicer na papeža Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška, ter izpostavlja njihov odnos do prevladujočega gospodarskega sistema. Tukaj opozori na preveliko splošnost papeških predlogov v smeri izboljšanja položaja množic, hkrati pa opozarja tudi na problem učinkovitosti cerkvenega nauka, saj se nemalokrat zgodi, da posamezni predstavniki cerkve niti sami ne spoštujejo njegovih načel. Ob tem izpostavlja različne cerkvene finančne škandale, ki nakazujejo na dvojna načela rimskokatoliške cerkve. Predvsem se osredotoča na načelo solidarnosti in proučuje možnost, da skuša cerkev preko dobrodelnosti pravzaprav ohraniti svojo moč in avtoriteto. Zato izrazi dvom v iskrenost prizadevanj cerkve za odpravo revščine in nakaže možnost, da so visoke stopnje družbenih neenakosti in revščine celo v interesu cerkve.
Ključne besede: religija, ekonomija, katoliška cerkev, katoliški nauk, neoliberalizem, socialne okrožnice
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 417; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (896,47 KB)

44.
VPLIV RELIGIJE IN POSLOVNIH OBIČAJEV NA PROCES POGAJANJ PRI IZVOZU OPREME ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO
Andrej Šlebnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil predstaviti vpliv religije in poslovnih običajev na proces pogajanj pri izvozu opreme za živilsko industrijo. Vsak gospodarski subjekt – podobno kot tudi vsak posameznik – se v svojem življenju in delovanju sreča z različnimi kulturami in religijami. Vsaka izmed njih ima svoj edinstven vpliv na potek procesov v določeni družbi, državi, na celini ali pa kar svetu kot celoti. Nekatere religije imajo močnejši vpliv, spet druge manjšega, odvisno od kulturnih značilnosti, vzgoje, zgodovine, vrednot, načel itd.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: kultura, religija, poslovni običaji, medkulturno komuniciranje, pogajanja, samooskrba s hrano, proizvodnja hrane, krščanstvo, islam, hinduizem
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 328; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

45.
BUDIZEM V SLOVENIJI: ZNAČILNOSTI SKUPNOSTI, PREPRIČANJ IN PRAKS
Marko Tertinek, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je bil predstaviti osnovne karakteristike budizma v Sloveniji in ugotoviti, v kolikšni meri se te skladajo s trendi (novega) zahodnega budizma v Severni Ameriki (ZDA). Pri tem smo posebno pozornost namenili slovenskim budističnim organizacijam in meditacijskim skupinam ter njihovim pripadnikom in simpatizerjem. V teoretičnem delu smo skušali čim bolj celovito predstaviti značilnosti budizma na Zahodu in vse do sedaj zbrane informacije o budizmu v Sloveniji. V empiričnem delu naloge pa smo s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja ugotavljali karakteristike slovenskih budistov in simpatizerjev budizma. Pri tem smo si pomagali z anketnim vprašalnikom, sekundarno analizo podatkov, opazovanjem z udeležbo in metodo komparacije. Ugotovili smo, da so med slovenskimi budisti in simpatizerji budizma nadsorazmerno zastopane ženske, posamezniki med 30. in 50. letom starosti, nadpovprečno izobraženi, levo politično usmerjeni ter posamezniki iz urbanih okolij. Prav tako smo videli, da so se slovenski budisti in simpatizerji budizma začeli zanimati za budizem predvsem zaradi vpliva budističnih knjig in predavanj ter njihove želje po duhovni rasti in izpopolnitvi. Večina jih tudi prihaja iz rimskokatoliških in nereligioznih družin in se danes ne smatrajo nujno kot budisti. Kar se tiče same budistične prakse v Sloveniji, so pri večini praktikantov v ospredju različne oblike meditacije. Kljub temu pa smo ugotovili, da gre pri približno eni četrtini slovenskih budistov in simpatizerjev budizma za zelo intenzivno religijsko prakso, ki vključuje tudi kompleksnejše budistične prakse, kot so npr. prostracije, molitve, vizualizacije, očiščevalne prakse, darovanja. Ugotovili smo tudi, da slovenski budisti in simpatizerji budizma ne verjamejo nujno v nekatere temeljne nauke budizma, kot sta karma in reinkarnacija, čeprav se skoraj vsi strinjajo, da je najvišji cilj življenja razsvetljenje z namenom čim bolj pomagati vsem čutečim bitjem. Analize so pokazale, da so glede opisanih in še nekaterih drugih značilnosti slovenski budisti in simpatizerji budizma sorazmerno homogena skupina, saj se le redko pokažejo (majhne) razlike glede na njihov spol, tip stalnega prebivališča ali izobrazbo. Na koncu smo prišli do glavnega sklepa, da se osnovne karakteristike slovenske budistične skupnosti v veliki meri skladajo s karakteristikami budistične skupnosti v Severni Ameriki (ZDA).
Ključne besede: religija, nova religijska gibanja, budizem, zahodni budizem, budizem v Sloveniji.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1502; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

46.
DEJAVNIKI POLITIČNE RADIKALIZACIJE V ISLAMU IN KATOLIŠTVU
Peter Januš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dejavnike politične radikalizacije v islamu in katolištvu. Cilj diplomskega dela je s pomočjo religiološke, teološke in sociološke primerjave obeh religij izluščiti, opredeliti, definirati, analizirati ter opisati nekatere bistvene dejavnike politične radikalizacije, značilne za obe. Namen je ugotoviti, razložiti morebitne razlike in nejasnosti med obema religijama. Diplomsko delo je izrazito teoretično in temelji na analizi ter primerjavi različnih strokovnih virov oziroma literature. Ugotavljamo, da kljub številni literaturi, ki je izšla na temo povezanosti monoteizma z nasiljem, kljub njegovim številnim strukturnim značilnostim, iz katerih nasilje izhaja, kljub dejavnikom njegove radikalizacije, ki smo jih opredelili, neposredne povezave med monoteizmom in nasiljem ne moremo potrditi. Po Assmannu je takšen strukturni element prav jezik nasilja, ki ga najdemo v razodetju slama in katolištva, fundamentalistični posamezniki pa ga zlorabljajo kot sredstvo v političnem boju za oblast. Tako zlorabljen jezik nasilja pa postane dejavnik radikalizacije pripadnikov obeh religij. Za religiozno nasilje je po Assmannu torej kriv fundamentalizen kot izraz politike. Razodetje obe religiji pojmujeta kot božji nagovor, delovanje, s katerim se ta z besedami in dejanji predstavlja, razkriva človeku. Razodetje je torej božja beseda v islamu zapisana v Koranu (kot božja beseda dobesedno), ki ga je Mohamed prejel po božjem nareku. V katolištvu je razodetje Biblija, zapisana po božjem navdihu in sam Kristus kot »Bog z nami in med nami« (učlovečena božja beseda neposredno). Obe religiji v povezavi z razodetjem poudarjata njegovo končnost, polnost in gotovost resnice, kar ju po Assmannu uvršča med ekskluzivne monoteizme. Iz razodetja pripadniki verskih skupnosti črpajo pomene in smisle za vsakdanje življenje. Avtorizirani razlagalci pa iz razodetja izpeljujejo nauke, pravila, norme in vrednote, po katerih njihovi pripadniki morajo živeti. V vsakdanjem življenju vernikov se to najbolj kaže v obliki moralnih norm in verskih dolžnosti. Razodetje je pa tudi merilo, na osnovi katerega religijske institucije (avtorizirani razlagalci) za svoje pripadnike določajo podobo Boga, človeka, sveta. Opredeljujejo pa tudi odnose med ljudmi, odnose do drugih religij in vernikov, do svetih knjig (razodetja), do svetnih oblasti, sveta ter notranje organizacije religij. Ker pa obe različno pojmujeta razodetje, so prav omenjene razsežnosti tiste, po katerih se med seboj najbolj razlikujeta. Glede vloge političnih, gospodarskih, kapitalističnih teženj oziroma interesov Zahoda in Vzhoda pri radikalizaciji religije z gotovostjo trdimo, da te ne pripomorejo k umiritvi razme in zmanjšanju radikalizacije – ravno nasprotno – predstavljajo dejavnik, ki radikalizacijo pospešuje in lajša. Če nam tudi na osnovi medsebojnega dialoga na posvetni in religijski ravni, izobraževanja, integracije ne bi uspelo zagotoviti mirne koeksistence, potem je možno rešitev urejanja odnosov med zahodnimi sekularnimi, večinoma krščanskimi državami ter islamom v civilnem, posvetnem zakonu o islamu, kot na primer v Avstriji.
Ključne besede: religija, monoteizem in nasilje, razodetje, islam, katolištvo, rimskokatoliška cerkev, religija in nasilje, radikalizacija religije, dejavniki politične radikalizacije.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 426; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

47.
OSAMOSVOJITVENE TEŽNJE V ŠPANIJI IN V ZDRUŽENEM KRALJESTVU
David Mirosavljević, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je analizirana možnosti nastanka novih držav na ozemlju današnje Španije in Velike Britanije. Opredelil in analiziral sem vse bistvene elemente, ki so relevantni za nastanek novih držav na teh področjih. Osredotočil sem se na tiste ozemeljske celovite enote v obeh državah, kjer so omenjene tendence po samostojnosti najmočnejše in kjer je izpolnjenih največ pogojev za eventualno samostojnost, odcepitev, oziroma prekrojitev meja. V Španiji sem se osredotočil na avtonomne skupnosti Baskijo, Katalonijo in Galicijo, v Veliki Britaniji pa na dežele Škotsko, Wales in Severno Irsko.
Ključne besede: Avtonomija, samoodločba, devolucija, samostojnost, odcepitev, gospodarstvo, religija, kultura, politika, narodno gibanje, pripadnost, identiteta, simboli, interesi, pravo, načela, pravice, red, vpliv, tendence.
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 567; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

48.
POLOŽAJ ŽENSKE V ISLAMU IN PROBLEMATIKA BURKE V EVROPSKEM PROSTORU
Barbara Narobe, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava umestitev položaja ženske s pravnega in ideološkega vidika v islamskem svetu. Koran je pri tem vodilo. Posamezni citati dejansko utemeljujejo položaj ženske v islamu. Na tej podlagi so predstavljeni temeljni družinsko pravni instituti. Izpostavljene so pravice, ki gredo ženski v islamu z duhovnega, družbenega, intelektualnega in ekonomskega položaja. V nalogi problematiko nošenja burke opredeljuje sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Dominira aktualen primer o prepovedi nošenja burk v Franciji. Opredeljena je politika oblačenja muslimank v evropskem prostoru, še zlasti v Sloveniji, s strani medijev in politike. Izpostavljeno je področje zakrivanja žensk, hidžaba, burke in nikaba. Omenjena problematika vključuje tudi vpetost v okvir temeljnih človekovih pravic in svoboščin z mednarodnega vidika. Kot zanimivost diplomske naloge smatram Tuarege, zlasti položaj Tuareginj, ki so zajete na osnovi opravljenega intervjuja. Končne ugotovitve o položaju žensk v islamu in problematiki nošenja burke so posledica moje subjektivne ocene v sklopu teoretske razprave in jih ne gre posploševati.
Ključne besede: ženska v islamu, muslimanka, pravice žensk v islamu, burka, muslimanski način oblačenja, problematika zakrivanja, človekove pravice, religija
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 484; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (973,88 KB)

49.
DUHOVNA PODOBA PETOVIONE
Mateja Spevan, 2016, magistrsko delo

Opis: Petoviona je bila na svojem vrhuncu najpomembnejše mesto na območju današnje Slovenije. Iz prvotnega vojaškega tabora je nastala kolonija in s tem je Petoviona dobila civilno upravo. Temu je sledil bliskovit vzpon in mesto je dobilo svojo samoupravo. Prav tako so v mestu delovale carinska služba, urad za davek na dediščino in arhiv province Zgornje Panonije. Trgovina in obrt sta v mestu bili dobro razviti. Posledično je dobremu razvoju v mestu sledilo tudi prebivalstvo. Le-to je prihajalo iz različnih koncev velike rimske države. Pisana paleta Petoviončanov je povzročila razlike med njimi tako v kulturnem smislu kot tudi v pestrosti verskih kultov. V mestu so se pričele mešati različne religije. Prvotna religija Rimljanov je bilo verovanje v rimske bogove (politeizem). Keltski staroselci so ohranjali kulte svojih prednikov. Posledično so med verstvi v Petovioni bili tudi različni kulti, ki imajo svoje korenine v keltski kulturi. Poleg keltskih kultov so se pojavili tudi različni kulti z Vzhoda, ki so jih med Petoviončane prinesli vzhodnjaki. Eden izmed vzhodnih kultov, mitraizem, se je v mestu posebej dobro izoblikoval. Kljub prvotni politeistični religiji v rimskem imperiju so uveljavljeni kulti vedno bolj nakazovali na prvine monoteizma. Pomembnejši monoteistični religiji, ki sta se uveljavili v Petovioni, sta bili judovstvo in krščanstvo. Slednje je bilo dolgo nedovoljeno. O prisotnosti judovstva v mestu nam pričajo zapisi Viktorina Petovionskega, ki je bil prvi znani škof v mestu. Bil je krščanski pisec, ki se je v svojih spisih posvečal zlasti komentiranju Svetega pisma.
Ključne besede: religija, Petoviona, rimski bogovi, kulti, Nutrice, Mitra, Viktorin Ptujski
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 448; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

50.
SOCIOLOŠKI IN PSIHOLOŠKI PRISTOPI K OBRAVNAVI NOVODOBNE DUHOVNOSTI
Renata Gračnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava sociološki in psihološki pristop k obravnavi novodobne duhovnosti. Proučuje njen vpliv na razvoj družbe in posameznika v okviru obstoječega religijskega sistema in sekularnih oblik duhovnosti. Gre za teoretično naravnano nalogo, v kateri osrednji vir predstavlja pregled tujih strokovnih in znanstvenih člankov, kjer avtorji predstavijo svoje pojmovanje pojavov, ki jih povezujejo z novodobno duhovnostjo. Diplomska naloga se osredotoča na opredelitev in razčlenitev samega pojma novodobna duhovnost. Novodobna duhovnost med drugim nase opozori z raznolikostjo poimenovanj, eklekticizmom religijskih tradicij, s problematiko uvrščanja v koncept svetovnih religij, s samoduhovnostjo, dimenzijo svetega in s poduhovljenostjo sekularnih praks. Ob propadu komunističnega režima vzhodne Evrope in širjenju novodobniških idej v devetdesetih letih 20. stoletja, novodobna duhovnost izpostavlja harmoničen preplet poljskih novodobniških praks in holističnih trendov s tradicionalnimi oblikami religioznosti. S sekularizacijo in izginjanjem vpliva etabliranih religij potreba po duhovnosti na ravni posameznika ne izgine. Z diferenciacijo in avtonomnostjo družbenih področij, novodobna duhovnost opozori nase v ekonomskem pogledu, kjer deluje kot pomemben dejavnik vpeljevanja in napredovanja novodobnih idej v okviru sekularnih praks, podprtih s kognitivnimi mehanizmi. S časovnim zamikom zahodne aktualnosti novodobniških praks, novodobna duhovnost na slovenskih tleh v splošnih značilnostih sledi zahodnim in globalnim trendom. Nase opozori z množičnim zanimanjem za neformalno duhovno izobraževanje in s slovenskim novodobnikom z lastno metodo komuniciranja z Zemljo, geomantijo.
Ključne besede: religija, novodobna duhovnost, holizem, samoduhovnost
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 452; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici