| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Krščanstvo in islam kot potencialna akterja odgovornejšega odnosa do naravnega okolja
Sara Kramberger, 2013, diplomsko delo

Opis: Od pojava ekološke krize raziskovalci poudarjajo, da imajo religije pomemben vpliv na človekov odnos do okolja. V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na dve največji svetovni religiji, krščanstvo in islam, in skušala ugotoviti, katere okoljske vrednote sta posredovali svojim vernikom v preteklosti in katere jim posredujeta danes, ko se svet sooča z okoljskimi težavami. Obe religiji izvirata iz Abrahamove tradicije in učita, da je Bog ustvaril človeka in ga postavil na privilegirano mesto, nad vsa ostala bitja in nad naravo. Zaradi tega antropocentričnega sporočila obe religiji, in še posebej krščanstvo, ki je imelo velik vpliv na vrednote moderne, Zahodne družbe, po ocenah številnih raziskovalcev nosita nekaj odgovornosti za današnjo okoljsko situacijo, saj je to sporočilo doprineslo k instrumentalnemu odnosu do narave. Vendar pa sem z analizo vsebine verskih tekstov ugotovila tudi, da v svetih spisih obstajajo tudi številni elementi, ki lahko v času okoljske krize koristijo pri oblikovanju nove okoljske etike. V zadnjih desetletjih, ko se človeštvo sooča z velikimi ekološkimi grožnjami, obe obravnavani religiji bolj razvijata in poudarjata ekološko naravnane interpretacije verskih tekstov, v želji po razrešitvi ekološke krize pa vedno pogosteje oblikujeta tudi zavezništva s politiko in znanostjo. Kot sili, ki bi močno vplivali na spreminjanje ekološke zavesti, se do sedaj še nista izkazali, vsekakor pa imata tako krščanska kot islamska tradicija potencial, da v ljudeh vzbudita čut za družbeno odgovornost ter željo po spremembi, in morda bosta v prihodnosti z nadaljevanjem trenda »zelenenja« obe religiji pripomogli k bolj ekološko odgovornemu vedenju.
Ključne besede: religija, krščanstvo, islam, narava, okoljska kriza
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1835; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (956,90 KB)

32.
PREGLED KULTURNE, ŠOLSKE IN CERKVENE ZGODOVINE SLOVENSKIH KONJIC
Lucija Goričan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje kulturno, šolsko in cerkveno zgodovino Slovenskih Konjic. Najprej je predstavljena občina Slovenske Konjice, njena lega ter grb in zastava. V zgodovinskem pregledu sta predstavljeni legendi povezani z nastankom mesta Slovenske Konjice ter razvoj od prvih omemb kraja pa vse do danes. Delo prikazuje tudi kulturno zgodovino mesta, pomembnejše grajske stavbe, najstarejšo hišo, cerkvi in znamenja, križe ter kapele. Tako kot v preteklosti imajo tudi danes športna in kulturna društva pomembno vlogo v življenju Konjičanov. V delu je predstavljen razvoj teh društev od njihovih začetkov do sodobnosti. Pomemben poudarek v delu je na šolstvu. Prikazan je razvoj šolstva od ustanovitve prve šole v 18. stoletju, razvoj šolstva skozi obe svetovni vojni ter razcvet v devetdesetih letih 20. stoletja. Delo predstavlja tudi religiozno plat mesta. Predstavljeni so podatki o verski pripadnosti prebivalcev občine Slovenske Konjice, teorije sekularizacije ter podatki, ki pričajo v korist sekularizacije, v svetu in Sloveniji, to diplomsko delo pa podaja tudi dognanja o prisotnosti sekularizacije v Slovenskih Konjicah. V delu so uporabljene deskriptivna, zgodovinska in komparativna metoda ter nestrukturiran razgovor. Diplomsko delo zaključuje sklep pridobljenih spoznanj na področju kulturne, šolske in cerkvene zgodovine Slovenskih Konjic.
Ključne besede: Slovenske Konjice, zgodovina, kulturne znamenitosti, šolstvo, religija, sekularizacija
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1942; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

33.
POPOL VUH - SVETA KNJIGA MAJEVSKEGA LJUDSTVA QUICHÉ
Barbara Vorih, 2013, diplomsko delo

Opis: Quiché Maji so potomci nekdanje velike majevske civilizacije in njihovo ljudstvo še danes naseljuje visoka področja Gvatemale. Najbolj so poznani po znameniti sveti knjigi Popol Vuh, ki izvira iz 16. stoletja in je ena izmed najpomembnejših pisanih dokumentov ter virov za proučevanje stare majevske zgodovine. V njej je opisan nastanek sveta, kot so si ga predstavljali, mitologija ter zgodovina quichéjskega ljudstva. Na podlagi tega pisnega dela dobimo majhen vpogled v bistvo in njihovo dojemanje sveta, ki je bilo prepleteno z religijo in kozmologijo. Poznali so tri različne koledarje, ki so jih skrbno upoštevali in z njimi skušali preprečiti nesreče ter slabe stvari. Bili so močno povezani z naravo in imeli zelo raznolik panteon bogov, ki so bili zelo spremenljivi in so pogosto menjali oblike. Zelo pomembna sestavina vseh obredov je bilo žrtvovanje ali puščanje krvi na različne načine, obrednega pomena pa je bila tudi njihova znamenita igra z žogo, pri kateri so bili poraženci pogosto žrtvovani. S prihodom španskih osvajalcev je njihova kultura padla pod evropski vpliv, toda njeni vplivi so vidni še danes. Ohranila se je v Popol Vuhu, ki so ga, ko so se od španskih menihov naučili latinice, prepisali in nam tako omogočili majhen vpogled v razumevanje in dojemanje sveta te čudovite kulture.
Ključne besede: Quiché Maji, Popol Vuh, koledar, religija, bogovi.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1032; Prenosov: 0

34.
Vloga vere pri pojavu sodobnih oblik terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Dario Babić, 2013, diplomsko delo

Opis: Terorizem je ena izmed glavnih tem v poročilih nekaj zadnjih nekaj let, pa čeprav je terorizem kot pojav verjetno star kot človeštvo. Kljub naporom znanstvenikom, politikom, pravnikom in strokovnjakom za varnost ni uspelo razviti enotne definicije za terorizem, pa čeprav je ta pojav danes eden resnejših varnostnih problemov, ki ogroža ves svet. Obstajajo mnogi razlogi za neuspešno definiranje pojma, kaj je to terorizem. Največja težava, da strokovnjakom ne uspe postaviti enotne definicije zanj, je, da nekateri vidijo domnevne teroriste kot borce za svobodo, nekateri pa kot teroriste. Položaj se je še zapletel s pojavom verskega, predvsem islamskega terorizma. Vzpon sodobnega verskega (islamskega) terorizma je povezan z islamsko iransko revolucijo leta 1979. Takrat so množično začele nastajati teroristične skupine in organizacije, ki širijo idejo islamskega fundamentalizma. Za sodobni, predvsem islamski terorizem je značilna poleg povezanosti z vero (islam) še ena povezava in sicer povezava s trgovino z orožjem za množično uničevanje. Hkrati pa je sodobni terorizem postal zelo krut. Ponavadi je vsak teroristični napad povezan tudi z velikim številom smrtnih žrtev in to predvsem med nedolžnim prebivalstvom. Teroristom ne gre več samo za zbujanje pozornosti. Sodobni teroristi želijo doseči učinek tudi z zastrahovanjem nedolžnega prebivalstva. Kot opravičilo za vedno hujše teroristične napade pa iščejo v veri, češ, saj se borijo za svobodo vere. Cilj verskih teroristov je vzpostavitev vladavine islama in uničenje zahodne kulture v državah, v katerih prevladuje islamska vera. Vodilni predstavnik te vrste terorizma je zagotovo Al Kaida. Pojav Al Kaide je zagotovo eden izmed razlogov, ki nam onemogoča postaviti definicijo, kaj je sodobni terorizem. Al Kaida ni tipična teroristična organizacija, ki smo jo poznali do konca hladne vojne. Njen cilj ni političen, temveč predvsem verski. Tudi po organiziranosti je ne moremo primerjati s »klasičnimi« terorističnimi skupinami. Al Kaida je organizacija brez neke klasične organiziranosti, njena edina povezovalna elementa sta islam in njen karizmatični vodja Osama bin Laden. Za Al Kaido torej ne moremo reči, da je to organizacija, ki zasleduje neki politični cilj. Njen glavni cilj sta boj proti zahodni civilizaciji in pa vzpostavitev vladavine islama. Zaradi tega strokovnjakom še dolgo ne bo uspelo postaviti sodobne definicije, kaj je to terorizem, ali je to boj za politične cilje ali pa je to način, kako bi s terorjem vsilili ljudem, da bi živeli strogo po določenih verskih dogmah. Posledica tega pa je, da ljudje vedno bolj povezujejo vero s terorizmom, čeprav v verskih knjigah ni nikjer omenjeno, da se lahko za širjenje vere uporabi tudi terorizem.
Ključne besede: terorizem, religija, verski terorizem, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 974; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (283,26 KB)

35.
PRAVNA INTERPRETACIJA (NE)DOPUSTNOSTI VERSKIH SIMBOLOV V JAVNIH ŠOLAH
Mojca Stropnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučujem pravni vidik (ne)dopustnosti križa kot verskega simbola v šolskem prostoru v povezavi s pravico posameznika do svobode mišljenja, vesti in vere ter pravice do laičnega izobraževanja. Navedeni pravici na mednarodni ravni, med drugimi, zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, na nacionalnem nivoju pa ustave posameznih držav. Osrednji del raziskovanega področja v sklopu moje naloge predstavlja primer Lautsi proti Italiji, ki ga je leta 2009 obravnaval prvostopenjski senat in leta 2011 veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice. Zadeva Lautsi je v Italiji in širom evropskega prostora, tako med pravniki kot splošno, sprožila številne razprave in odprla veliko vsebinsko-vrednostnih vprašanj. Moje zanimanje je primer Lautsi pritegnil tudi zaradi dejstva, da je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice sprejel popolnoma nasprotujočo odločitev kot prvostopenjski senat istega sodišča na podlagi skoraj enakih dejstev in argumentov. Slednji je odločil, da križi (razpela) ne sodijo v učilnice javnih šol, saj naj bi omejevali versko svobodo in pravico do laičnega izobraževanja. Iz sodbe lahko nedvomno razberemo, da je križ, ki je razobešen na stene učilnic italijanskih javnih šol, simbol krščanstva in omejuje oziroma krši pravico verske svobode učencev in tudi pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu z lastnim prepričanjem. Tri leta kasneje pa je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice sprejel diametralno nasprotno odločitev in zapisal, da Italija uživa polje proste presoje pri izvajanju učno-izobraževalnega procesa in zagotavljanju pravice staršev, da otrokom omogočijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojim verskim in filozofskim prepričanjem. Povedano drugače, odločitev o dopustnosti oziroma nedopustnosti križev v učilnicah javnih šol sodi po mnenju sodišča za človekove pravice v polje proste presoje vsake države. Tako naj prisotnost križev na stenah šol ne bi posegala v negativni vidik verske svobode. Danes živimo v vse bolj pluralističnemu okolju in družbi, zato se moramo zavedati, da lahko le z medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem dosežemo družbeno blagostanje. Tako je pomembno, da posamezni pravni dokumenti, kot so Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Evropske konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah itd. določajo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Z njihovo opredelitvijo je posameznikom in skupinam omogočeno oziroma zagotovljeno, da se svobodno odločajo imeti ali sprejeti neko vero ali prepričanje, jo spremeniti, kakor tudi ne verovati. Omenjena človekova pravica določa pravico do zasebnega ali javnega izražanja posamezne vere ali prepričanja, ki obsega tudi njeno poučevanje, izpolnjevanje verskih dolžnosti, bogoslužje in opravljanje obredov in običajev. Ker je šolsko okolje kot splošen izobraževalni proces nadvse pomembno, mora mladim in vsem učečim nuditi možnost pridobitve objektivnih informacij, pluralnega znanja in možnost osebnostnega razvoja, ki bo doprinesel h kreiranju kritičnega osebnega razmišljanja in odločitev. Vse to pa je možno doseči le v nevtralnem okolju, ki ga mora ljudem omogočiti država. Pri ustvarjanju in zagotavljanju navedenih pogojev pa naletimo na številna, žal, nasprotujoča si mnenja, ki nenazadnje kažejo na kompleksnost teme in številna (dodatna, nerešena) vprašanja. Če je pluralistična družba postala danes za mnoge samoumevna, pa vsebinski pomen besed, kot so razumevanje, sodelovanje in sprejemanje le še ni postal tako samoumeven. Tako se moramo soočiti z versko in neversko, zgodovinsko in kulturno identiteto; navedeno še posebej velja za tiste narode (mednje sodijo tudi Italijani), ki so skozi daljše zgodovinsko obdobje živeli v monoreligijskem prostoru. V diplomskem delu sem prišla do različnih in zanimivih zaključkov. Spoznala sem, da ni enoznačnega in predvsem enost
Ključne besede: svoboda mišljenja, vesti in vere, ločitev države in cerkve, verski simboli, evropsko sodišče za človekove pravice, evropska konvencija o človekovih pravicah, nevtralnost v javnem izobraževanju, človekove pravice, Lautsi proti Italiji, pravo, religija
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 1235; Prenosov: 769
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

36.
OD RIMSKEGA POLITEIZMA DO KRŠČANSKEGA MONOTEIZMA
Erik Krautberger, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kaj to religija sploh je. Opisano je, kateri so osnovni elementi religije, religijski sistemi in religiozne organizacije. V nadaljevanju so opisane značilnosti verskega sistema pri Rimljanih ter rimski bogovi in boginje. Zatem je del naloge namenjen opisu krščanstva oziroma opisu njegovega razvoja. Predstavljeno je Jezusovo delovanje in širjenje krščanstva, pri čemer sta pomembno vlogo odigrala apostola Peter in Pavel. V nadaljevanju je predstavljena vloga cesarja Konstantina pri širjenju krščanstva, saj je le-ta kot prvi cesar sprejel krščanstvo za svojo vero. Diplomska naloga zajema tudi analizo verske politike rimskih cesarjev do cesarja Teodozija I., ki je dal zapreti vse poganske templje in prepovedal vsakršne daritve ter zasebno pogansko čaščenje, krščanstvo pa je postalo edina uradna religija rimskega cesarstva.
Ključne besede: religija, antika, poganstvo, krščanstvo, Jezus, Konstantin, Teodozij
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 841; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

37.
EGIPČANSKI KULT SMRTI IN NJEGOVE REPREZENTACIJE
Sandra Sever, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Egipčanski kult smrti in njegove reprezentacije sta predstavljena verovanje in način sprejemanja smrti starih Egipčanov, ki je temeljilo na Knjigi mrtvih, kar je podkrepljeno s konkretnimi slikovnimi uresničitvami. Diplomsko delo je razdeljeno na tri vsebinske sklope, čeprav je ta delitev zabrisana, saj se sklopi medsebojno povezujejo in dopolnjujejo. V začetku naloge so predstavljeni zgodovinska in časovna opredelitev egipčanske civilizacije glede na obdobja, način egipčanskega verovanja ter najpomembnejša božanstva na podlagi slikovnih primerov. Osrednji del je posvečen kulturi pokopavanja mrtvih na podlagi vseh pogrebnih in posmrtnih obredov, ki so temeljili na mitu o Ozirisu, ter Knjigi mrtvih kot osnovi egipčanskega posmrtnega verovanja v vseh njenih oblikah in razvojnih stopnjah skozi čas. Proti koncu diplomsko delo obravnava spremembe, odstopanja in povezovanja, ki so se zgodila v celotni kulturi pokopavanja mrtvih skozi različna obdobja Egipta, pri čemer je izpostavljena t.i. faraonska renesansa v 25. in 26. dinastiji, kratko poglavje pa se nanaša na zgodovinska dejstva in predpostavke v smislu povezanosti že prej povedanega v končno celoto. Namen diplomskega dela je predstaviti verovanje in kulturo pokopavanja mrtvih v starem Egiptu na podlagi Egipčanske knjige mrtvih in to podkrepiti s slikovnimi uresničitvami.
Ključne besede: Egipt, religija, Egipčanska knjiga mrtvih, grobnica, posmrtno življenje, kult smrti, sarkofag, papirus, reinkarnacija
Objavljeno: 23.07.2015; Ogledov: 1021; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

38.
39.
Merjenje in korelati celostne religioznosti v katoliškem okolju
Sergej Flere, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Merjenje in korelati celostne religioznosti v katoliškem okolju
Ključne besede: merjenje, religija, avtoritarnost, študentje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 346; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

40.
Islam between the past and the present
Dragan Potočnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The contribution of the Islamic civilisation to the treasury of the world's arts and sciences is invaluable. The Islamic civilisation reached its peak under the great Umayyad Caliphate and Abbasid Caliphate, and later in the khanates which emerged after the collapse of the Mongol Empire. Its days of glory came in the time of Safavid Persia, Mogul India and Osman Turkey. During this almost a thousand-year long period, the Islamic world represented, together with China, the leading civilisation in the world. The relations between Europe and the Islamic world were often marked with violence and conflicts. The latter began shortly after the emergence of Islam. When the Arabs conquered the Pyrenean peninsula. They increased during the Crusades and reached the climax in the 19th century, with the discovery of oil in Western Asia. The crisis deepened in the 20th century, with the collapse of Osman Turkey. What are the reasons for these conflicts? Is the fear of the Muslims' otherness justified? How will these relations continue in the future?
Ključne besede: religija, islam, zgodovina islama
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 324; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (122,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici