| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
ZGODOVINSKO PRIMERJALNA ANALIZA KATOLIŠTVA V ČASU (POST)TRANZICIJE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Anja Zelenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razlike glede značilnosti in družbene umeščenosti katolištva v Sloveniji in na Hrvaškem. Zgodovinsko-primerjalna metoda je na podlagi zgodovinskih dejstev potrdila naslednje hipoteze: (1) kar zadeva družbeno vlogo katolištva, razlike med slovensko in hrvaško družbo izvirajo že iz časa reformacije, saj je v pretežno katoliški Sloveniji ostalo nekaj »protestantskega duha«; protestantizem je postavil temelje slovenske kulture ter postal prva združevalna prvina narodne identitete, česar na Hrvaškem ne ugotavljamo, saj je ta v času reformacije že imela narodno identiteto in državniško tradicijo; (2) sporna vloga rimskokatoliške cerkve v 2. svet. vojni je v Sloveniji povzročila še večjo polarizacijo in razcepljenost slovenske družbe na klerikalni in liberalni tabor. Ta delitev se kaže tudi v tranziciji. Cerkvi v Sloveniji se še danes očita kolaborantska vloga, kar jo postavlja v slabo luč. V pretežno enotni Hrvaški takšne razcepljenosti ni bilo, saj sta država in cerkev stali na istem bregu; (3) delovanje RKC na Hrvaškem v vojni v 90-ih letih je pozitivno prispevalo k revitalizaciji religije in gradnji nacionalne identitete hrvaškega naroda. Rezultati Svetovne raziskave vrednot (World Values Survey) so potrdili preostali hipotezi: (4) hrvaška družba se je v tranziciji bistveno bolj konfesionalno homogenizirala, saj se je odstotek katoliško opredeljenih zvišal na račun padca pravoslavno opredeljenih in tistih brez konfesionalne pripadnosti, medtem ko se delež katoliško opredeljenega prebivalstva v Sloveniji v tranziciji, če ga primerjamo z obdobjem predtranzicije , ni pomembno spremenil; (5) primerjava slovenske in hrvaške družbe je na različnih nivojih religioznosti pokazala, da so Hrvati bolj zvesti svoji cerkvi, da je bog v njihovem življenju bolj pomemben kot v življenju Slovencev in da so Hrvati pri obisku verskih obredov in molitvi bolj dosledni verniki. Religioznost Slovencev je tako v primerjavi s hrvaškimi sosedi bolj plitka in spada v skupino tistih evropskih držav, ki so bolj sekularizirane.
Ključne besede: RELIGIJA, KATOLIŠTVO, RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV, SLOVENIJA, HRVAŠKA, TRANZICIJA, ZGODOVINSKO-PRIMERJALNA ANALIZA
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1795; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (671,58 KB)

22.
23.
24.
25.
Racionalne podlage religije
Miran Lavrič, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: religija, sociološke teorije
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 983; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

26.
RELIGIOZNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE PRI INKIH
Mihaela Šuper, 2012, diplomsko delo

Opis: Inki so bili eno izmed starodavnih ljudstev predkolumbovske dobe, ki je v kratkem času doseglo svoj razvoj od majhnega plemena do stopnje največjega in najrazvitejšega imperija svojega časa. Njihovo življenje je bilo prežeto z religioznimi elementi in njihov panteon bogov je bil postavljen v središče dogajanja. Temelji religije so bili prevzeti od predhodnih kultur, Inki pa so jo prilagodili za svoje potrebe. Vsak član skupnosti je imel neko funkcijo in vrednost, njihov sistem recipročnosti in prerazdeljevanja dobrin pa je vsem omogočal dostojno življenje. Vse to pa se je spremenilo s prihodom španskega konkvistadorja Francisca Pizzara, ki je leta 1532 dosegel meje inkovskega kraljestva in s tem zapečatil njihovo nadaljnjo usodo, ki je vodila v propad mogočne civilizacije. Religija in njihov vsakdan sta bili med seboj izjemno povezani področji, njihova religiozna prepričanja in običaji pa so v andskem svetu marsikje živi še danes.
Ključne besede: Inki, religija, vsakdanje življenje, predkolumbovska doba, Francisco Pizzaro, konkvistador
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1906; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

27.
RAZMERJE MED ZDRAVORAZUMSKIMI UTEMELJITVAMI VERE V BOGA IN ZNANSTVENIMI DOGNANJI NA TEM PODROČJU
Tjaša Boroja, 2013, diplomsko delo

Opis: Temelj pričujoče diplomske naloge je obravnava razmerja med zdravorazumskimi utemeljitvami vere v boga in znanstvenimi dognanji na tem področju. Na podlagi tega smo si v okviru teoretičnega dela zastavili šest predpostavk, zakaj naj bi ljudje verovali v boga. Predstavitev ključnih znanstvenih razlag religije z avtorji in opis razlag ter raziskav, ki so se pojavile do sedaj, temelji na izvoru religije kot smiselni razlagi življenja in sveta, ter viru tolažbe. Analizirali smo Durkheimovo sociologistično pojmovanje religije, proučili religijo kot stranski produkt prirojenih kognitivnih vzorcev in produkt težnje po racionalnem izbiranju, prav tako pa smo poudarili izkustveno podlago religije. V empiričnem delu naloge smo na podlagi predstavljene teorije ter s pomočjo kvalitativnega zbiranja podatkov poiskali razloge za vero v boga, s katerimi smo razložili posameznikove težnje po verovanju. S pomočjo šestnajstih udeležencev, ki so sodelovali v delno-strukturiranem intervjuju, katerega smo izvajali v času najpomembnejšega krščanskega praznika velike noči v romarskem kraju, imenovanem Međugorje, smo preverili, zakaj posamezniki po njihovi lastni oceni verujejo v boga, kakšne zdravorazumske utemeljitve vere prevladujejo pri vernikih in kakšne so njihove predstave o bogu. Namen in cilj empiričnega dela je, prikazati in povezati konkretna mnenja, stališča in poglede sodelujočih vernikov ter jih primerjati z obstoječimi teoretičnimi pristopi. Analiza intervjujev, ki je temeljila na zelo pristranskem vzorcu subjektivnih ocen nestrokovnjakov, je pokazala, da posamezniki največji pomen za posameznikovo vero pripisujejo potrebi po tolažbi. Temu sledijo motivi izkustva, socializacije, racionalne izbire in intelektualnega iskanja odgovorov. Izkazalo se je, da se ocene mnenja respondentov glede izhodišča religioznosti pomembno razlikujejo od znanstvenih pogledov. Razlike se kažejo predvsem v pomenu socializacije. Iz znanstvene literature namreč izhaja, da je religijska socializacija bistvenega pomena za religioznost posameznika, večina sodelujočih respondentov pa je mnenja, da religijska socializacija ni pomemben razlog za njihovo trenutno verovanje. Sicer njena prisotnost pri skoraj vseh udeležencih kaže velik pomen, a kot lahko razberemo iz rezultatov, se lahko religioznost brez socializacije razvije le ob pogoju izrazite potrebe po tolažbi in izkustvu verske izkušnje. Po naših izsledkih sta torej tolažba in izkustvo ključna motivatorja, kar postavlja pod vprašaj nekatere znanstvene teorije.
Ključne besede: Religija, vera, verovanje, korenina, smisel življenja, tolažba, izkustvena podlaga, socializacija, družba, posameznik, racionalna izbira, Međugorje.
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 1458; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

28.
ODNOS BUDIZMA DO NARAVNEGA OKOLJA
Manuela Korade, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti dvoje: 1) kakšen odnos zavzema budizem do okolja, 2) empirično raziskati na primeru konkretnih držav, ki so tradicionalno (vsaj delno) budistične, ali pripadniki budizma izražajo višjo stopnjo ekološke usmerjenosti v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V ta namen smo diplomsko delo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na osnovi študija dostopne literature odgovorili na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji. Sklenili smo, 1) da so budistične vrline (nenasilje, sočutje, prijaznost, odgovornost ...) že po svoji naravi okoljevarstvene. Na tej osnovi smo zaključili, da je budizem okolju prijazna religija. 2) Glede na to da so okoljski problemi stvar modernega časa, je nemogoče pričakovati, da bi zgodnja budistična besedila vsebovala ekološko etiko, kot jo razumemo danes. Vseeno pa lahko govorimo o njenih zametkih, čeprav ni bila motivirana z okoljevarstvenimi vzgibi, ampak je sledila budističnim vrlinam. Na podlagi sklepov, izpeljanih iz teoretičnega dela, smo postavili hipotezo, da so pripadniki budizma ekološko bolj usmerjeni v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V empiričnem delu smo jo s pomočjo metode sekundarne analize podatkov Svetovne raziskave vrednot testirali. Analizo smo opravili na primerih sledečih držav: Tajska, Japonska, Hong Kong, Južna Koreja, Kitajska, Tajvan, Vietnam, Malezija in Singapur. Rezultati so pokazali, da glede ekološke usmerjenosti v nobeni izmed obravnavanih držav med budisti, ostalimi afiliati in neafiliati ni omembe vrednih razlik. Na tej osnovi smo hipotezo zavrgli. Hkrati smo opazili, da so razlike glede ekološke usmerjenosti znatno večje med obravnavanimi državami. Po nadaljnjih analizah smo prišli do končnega sklepa, da na ekološko usmerjenost obravnavanih držav ne vpliva pripadnost oz. nepripadnost veroizpovedim niti vrsta veroizpovedi, ugotovili pa smo signifikanten vpliv gospodarske razvitosti.
Ključne besede: religija, naravno okolje, ekološka etika, budizem, vrline, budistične države, ekološka usmerjenost, gospodarski razvoj
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1972; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

29.
MISTERIJSKI KULTI IN OBREDI ANTIČNEGA RIMA
Sandra Stanek, 2013, diplomsko delo

Opis: Svet misterijskih božanstev, ki so v Rimu sobivala ob uradnih rimskih bogovih, je pritegnil številne vernike in obogatil rimsko religijo s potrebno duhovno globino, prej skoraj neznano miselnosti antičnega Rima. Privrženci kultov so lahko s pomočjo skrivnostnih obredov dosegli stanje višje duhovne blaženosti, če ne celo posegli po večnem življenju. Mitološka osnova vseh misterijev je vsebovala zemeljsko trpljenje človeka/boga, kasneje vselej nagrajeno, kar je lajšalo življenjske tegobe slehernega smrtnika. Izredno stroga disciplina, ki so jo ti kulti zahtevali, je obljubljala 'drugačno' religiozno izkušnjo, izkušnjo lepote novega življenja: ideja, ki je našla in nadaljevala pot v krščanstvu in v književni, glasbeni ter vizualni umetnosti kasnejših stoletij.
Ključne besede: grška religija, rimska religija, mit, misteriji, elevzinski misteriji, orfiški misteriji, obredi, 'trpeči bog', krščanstvo, umetnost.
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1107; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

30.
Verstva in terorizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Lovro Jamnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Vera in terorizem sta dva pojma, ki ju v bolj poštenem svetu ne bi smeli povezovati. Človek dojema svojo religijo kot upanje na nekaj boljšega in zaščito pred slabim, medtem ko je terorizem popolno uničenje vsega kar je človek naredil. Verovanje posameznika v nekaj nadnaravnega je lahko popolnoma neškodljivo, dokler vanj ne poseže nekdo drug in poskuša preoblikovati mišljenje. Takšni primeri so znani predvsem iz islamske in krščanske religije, kjer je Bog lahko le eden in edini. Takšno dokazovanje pravega boga je za seboj pustilo že milijone mrtvih muslimanov in kristijanov. Predvsem v islamskem svetu se pojavljajo teroristične skupine, kjer novačijo mlade muslimane pod pretvezo, da bodo z poboji nevernikov prišli v nebesa. V ostalih velikih religijah takšnega odkritega sovraštva do pripadnikov drugih verskih skupnosti ni zaznati, čeprav obstajajo verski fanatiki in manjše skupine, ki včasih vzamejo stvari v svoje roke. Ker sta krščanstvo in islam tudi daleč najbolj sprejeti religiji na svetu, so tudi spopadi bolj pogosti in nasilni. Kljub temu da sta bili Biblija in Koran napisani v dobrih namenih, po katerih bi se ravnali pobožni kristijani in muslimani, sta postali razlog za razkol med sestrskima religijama. Rivalstvo med krščanskim in islamskim svetom pa večkrat občutijo tudi pripadniki judaizma, ki so se zaradi svojega nesrečnega položaja že večkrat znašli v nemilosti tako kristijanov kot muslimanov. Takšna in drugačna obračunavanja enih z drugimi se pojavljajo že od začetka štetja, pa vendarle se zdi da v 21. stoletju še nismo blizu koncu. Jasno je, da se bo nasilje nadaljevalo vsaj dokler klasičen vernik ne bo spoznal, da bistvo religije ne prihaja iz knjige, ampak iz človeka samega.
Ključne besede: religija, verstva, verske sekte, terorizem, teroristični napadi, diplomske naloge
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 1206; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (378,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici