| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
AZTEKI
Vanja Furman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena azteška civilizacija, ki se je razvila v osrednji Mehiki v 14. in 15. stoletju. V začetku 14. stoletja se je v osrednjem delu današnje Mehike naselilo indijansko ljudstvo, ki ga poznamo pod imenom Azteki. Iz majhne skupine naseljencev, se je kasneje z vojnimi osvajanji izoblikovalo veliko kraljestvo, ki se je raztezalo od obale Mehiškega zaliva na vzhodu do Tihega oceana na zahodu, na jug pa vse do polotoka Jukatan . Ko so španski konkvistadorji leta 1519 odkrili Azteško kraljestvo, so bili začudeni nad veličastnimi mesti, neverjetnim bogastvom, z zlatom obdanimi palačami in kompleksno družbeno ureditvijo. Najbolj pa so bili presenečeni nad okrutnostjo religije in grozodejstvi, ki so bila s tem povezana. Njihovi verski obredi in žrtvovanja ljudi, nenehne vojne in osvajanja, so jim služili kot izgovor in povod za uničenje ene od najveličastnejših kultur srednje Amerike. Nedvomno pa te velike kulture Azteki niso ustvarili sami, ampak so nasledili dosežke, ki so bili plod dela narodov pred njimi, še posebej Toltekov. Za Azteke so bili Tolteki njihovi magični predniki in zato so jih tudi častili temu primerno. Tako je Azteška mitologija, religija in kultura poizkus rekonstrukcije slave njihovih prednikov.
Ključne besede: AZTEKI, SREDNJA AMERIKA, TENOCHTITLAN, ŽRTVOVANJA, RELIGIJA, KULTURA.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2753; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

12.
VPLIV VERSKE PRIPADNOSTI NA PORABO TOALETNEGA PAPIRJA
Sonja Nekrep, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: V času gospodarske krize in recesije podjetja, ki se niso pravočasno prestrukturirala, težko dosegajo načrtovane ključne cilje poslovanja, kar se odraža v izkazih poslovnega izida kot nižji čisti prihodki, poslovni izidi iz rednega poslovanja in čisti poslovni izidi pa so velikokrat negativni. Soočamo se z umiranjem neuspešnih tekmovalcev na trgu, na katerem še zmeraj vlada brezobziren boj. Hitro rastočih trgov je vse manj, gneča v panogah pa je zmeraj zelo velika, zato uspejo samo stabilni, fleksibilni in tisti, ki so med seboj povezani ter imajo bogate mednarodne marketinške izkušnje. Jasno je, da tradicionalni poslovni modeli in strategije, ki so jih tržniki uporabljali v obdobju konjunkture, ne delujejo več. To pa ni le posledica visoko razvite tehnologije in vrste različnih kriz, temveč tudi posledica bistveno drugačnih odjemalcev. Zadnje raziskave o vedenju odjemalcev kažejo, da se je njihovo vedenje tako zelo spremenilo, da narekuje povsem nova znanja in spretnosti v načrtovanju, upravljanju in izvajanju poslovnih strategij. Kultura v veliki meri določa posameznikovo vedenje, ki ga je možno objektivno meriti. Razvite teorije omogočajo ugotavljanje vzrokov in posledic, ki vedenje razlagajo. Ko vedenje enkrat vidimo kot odziv na pripadnost določeni religiji, se zdijo trženjske raziskave z namenom, da opredelijo trženjski fenomen vedenja odjemalcev kot primerne za analiziranje situacije, saj omogočajo pregled, prenovo in sintezo spoznanj o trgu, potrošnji in tržnih akterjih. Podjetja lahko z dobrim poznavanjem razmer na trgu bistveno izboljšajo svojo ponudbo izdelkov in storitev, ki zadovoljujejo današnje inteligentne, vse bolj zahtevne, muhaste in nenasitne odjemalce. V isti luči je možno videti funkcionalizem, ki razume vedenje odjemalcev kot odziv na funkcionalne predpogoje rastočega podjetja, ki ustvarja profite in s tem prispeva k dobrobiti celotnega družbenega sistema. Odločila sem se, da bom v magistrskem delu s pomočjo raziskovanja vedenja odjemalcev dobila odgovor na ključno vprašanje, ali morda verska pripadnost vpliva na porabo določenega izdelka. Magistrska naloga je sestavljena iz štirih delov. V prvem delu sem povzela teoretična izhodišča o pojmu pomembnosti in omejitvah tržnega raziskovanja ter kritičnega pogleda nanje. Če želimo raziskovati sistematično, moramo slediti korakom v procesu trženjskega raziskovanja. V podjetjih premalo naročajo tovrstne raziskave in to jim povzroča težave širših razsežnosti. Osredotočila sem se na raziskovanje vedenja odjemalcev, relativno mlade doktrine, ki pa je zelo pomembna za trženje. V drugem delu s teoretičnega vidika obravnavam kulturo kot temeljni dejavnik, ki vpliva na posameznikovo vedenje. Ker je kultura sestavljena iz več elementov, med katere spada tudi religija, ugotavljam njen močan vpliv na vedenje odjemalcev. Kultura določa proces kupčevega odločanja o izbiri izdelka ali storitve, izbiri blagovne znamke, izbiri trgovca, o času nakupa, obsegu nakupa in o ponakupnem ravnanju. Osredotočila sem se na vedenje pripadnikov krščanske in muslimanske religije, katerih vedenje se z velikimi razlikami odraža tudi v trženjskem spletu. V tretjem, empiričnem delu, sem z različnimi metodami raziskovanja zasledovala značilnosti omenjenih religij, ki so me pripeljale do različnih navad in ritualov v zvezi z osebno higieno. To je potrdilo drugo hipotezo, da se v krščanskem svetu porabi več toaletnega papirja na gospodinjstvo kot v islamskem. S kvantitativnim pristopom, ki temelji na uporabi sekundarnih podatkov, sem z metodo analize sprejela hipotezi, da verska pripadnost vpliva na porabo toaletnega papirja in da pripadniki islamske religije porabijo manj toaletnega papirja na gospodinjstvo kot pravoslavci in katoliki, ki ga porabijo največ na gospodinjstvo. Potem, ko smo izločili vpliv religije, so izračunani parcialni korelacijski in determinacijski koeficienti pokazali na precej nižji vpliv opazovanih spremenljivk kot so BDP, gospodarska rast, stopnja nezaposlenosti,
Ključne besede: trženjsko raziskovanje, kultura, religija, vedenje odjemalcev
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 9794; Prenosov: 2078
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

13.
ORIS VLOGE IN POLOŽAJA ŽENSKE STAREGA EGIPTA
Karmen Vehovar, 2010, diplomsko delo

Opis: Med študijami starega Egipta v 19. stoletju je bila bežna omemba ženske posledica stanja takratne družbe, vodene s strani moških. 20. stoletje se je postavilo po robu tovrstni marginalizaciji žensk in, z ustanovitvijo akademske discipline ženskih študij, vodilo v ponovno interpretacijo in ocenjevanje položaja le- teh. Poglavitna vprašanja, na katera poskušamo odgovarjati, se nanašajo na vlogo in položaj ženske v takratni družbi in družini ter na medsebojno dinamiko odnosov med spoloma. Analiza takratnega religioznega ozadja razkriva, da je ženska skupaj z moškim in potomcem tvorila popolno celoto (božansko trojico), ženske boginje pa so predstavljale vir ohranjanja neprekinjene kozmične regeneracije in bile obenem tudi zaščitnice različnih družbenih vrednot. V pravnem smislu so se lahko Egipčanke svobodno poročale, se ločevale, posvojile otroke, sklepale pogodbe in poiskale pravico celo na sodišču. Enakopravnost žensk pred zakonom se je nadalje raztezala tudi na ekonomsko področje, v okviru katerega so lahko opravljale svoj poklic, posedovale lastnino, z njo upravljale ter bile poslovno sposobne. In kar je najpomembnejše, vse te pravice so imele tako poročene kot tudi neporočene ženske. Za oba spola kot tudi za vse socialne razrede starega Egipta pa je bila poroka, kot temeljna preddispozicija družine, izjemno cenjena in zaželjena. Ker ni mogoče najti nikakršne omembe civilnih ali religioznih ceremonij sklepamo, da je bilo edino pomembno dejanje pravzaprav osnovanje skupnega gospodinjstva mladoporočencev in konsumacija poroke. Poglavitni delež aktivnega delovanja žensk je moč zaznati v zasebni sferi, kjer so kot žene in gospodarice hiš težile k svojemu največjemu poslanstvu: materinstvu. Ženska je z vlogo matere izpolnila najvišja osebna kot tudi religiozna in družbena pričakovanja. Dejstvo, da so otroci dedovali po materi in da je bila identiteta skoraj vedno potrjena na osnovi materinega imena, zgolj potrjuje, da je bila staroegipčanska mati izjemno cenjena in spoštovana. Nekatere posameznice so posegle tudi v javno sfero in delovale kot aktivne sopotnice egipčanske zgodovine, faraonka Hačepsut pa je postala celo nosilka najvišje politične oblasti. Žensko je častila in zapisala v večnost tudi bogata staroegipčanska umetnost, kar potrjujejo najdbe številnih spomenikov, kipov, grobnic in prizorov kraljevih, pa tudi navadnih Egipčank. Egipt je bil resda dar Nila, a obenem je bil tudi mnogo več. Bil je plod vzajemnega sodelovanja s katerim sta moški in ženska, drug zraven drugega, s skupnimi močmi krojila usodo ene najstarejših civilizacij. Bil je plod družbe, ki je ženski priznavala njene pravice, jo obravnavala kot polnopravno članico ter jo izjemno spoštovala.
Ključne besede: stari Egipt, položaj ženske, Egipčanke, družina, religija, seksualnost, vloga ženske.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3886; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (29,81 MB)

14.
PREVODNI PREMIKI KULTURNIH ELEMENTOV V ANTIUTOPIJI HANDMAID`S TALE
Romina Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bil ugotoviti, do katerih prevodnih premikov je prišlo pri prevajanju romana Deklina zgodba Margaret Atwood s posebnim poudarkom na analizi medkulturnih elementov te antiutopije. Pri primerjavi izvirnika s prevodom smo se osredotočili na tri kategorije: religijo, antifeminizem in profanost. S pomočjo metode za primerjavo in opis razlik med izvirnikom in prevodom, ki jo je razvila Kitty M. van Leuven-Zwart, smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja itd. Ugotovili smo, da pri prevajanju elementov religioznih elementov ni prišlo do pretiranih mikrostrukturnih premikov, torej makrostruktura zgodbe ni bila prizadeta. Tudi pri analizi prevajanja antifeminističnih elementov nismo zaznali številčnejših mikrostrukturnih premikov, čeprav so se pojavili premiki v slogu in registru, kar je vplivalo na makrostrukturo zgodbe. Pri analizi prevajanja elementov profanosti pa smo ugotovili, da so bili le-ti omiljeni, kar je povzročilo mikrostrukturne premike in spremembe na makrostrukturni ravni zgodbe.
Ključne besede: medkulturni elementi, prevodni premiki, mikrostruktura, makrostruktura, religija, antifeminizem, profanost
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 1876; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

15.
VPLIV KULTURE NA MEDNARODNO POSLOVANJE NA PRIMERU JAPONSKE, BRAZILIJE IN RUSIJE
Helena Radej, 2010, diplomsko delo

Opis: Kultura ima močan vpliv na mednarodno poslovanje, ima vedno večji vpliv na medkulturna pogajanja in velja za spremenljivko, ki ne sme biti zanemarjena. Kultura je celota, ki vključuje znanje, prepričanja, vrednote, moralo, zakone, običaje in je način skupnega življenja vsakega naroda. Poznavanje kulture je ključ, brez katerega podjetniki ne morejo odklepati vrat v mednarodno poslovnem okolju. V diplomski nalogi smo opredelili pojem kulture in predstavili njene značilnosti in sestavine. Opredelili smo poslovna pogajanja v mednarodnem poslovnem okolju, predstavili proces pogajanj, strategije pogajanj in komunikacijske ovire v mednarodnih poslovnih pogajanjih. V nadaljevanju smo predstavili različne pristope k proučevanju medkulturnih razlik, ki so jih razvili posamezni avtorji, kot so Hofstede, Gesteland, Weiss in Strip ter Edward Hall. Predstavili pa smo tudi kulturni šok, faze kulturnega šoka in kako zmanjšati kulturni šok, katerega doživi poslovnež, ki se je soočil z novim okoljem. Ob koncu diplomskega dela smo predstavili vpliv kulture na mednarodno poslovanje na primeru držav Japonske, Brazilije in Rusije za tri slovenska podjetja Lesimpex d.o.o., Le-Tehnika d.o.o. in Iskratel d.o.o.. Ugotovili smo, da se načini komuniciranja v različnih kulturah razlikujejo in da je potrebno natančno preučiti kulturo s katero poslujemo in se prilagoditi njihovim kulturnim značilnostim in poslovnemu protokolu. Kulture so se razlikovale že pred desetletji in se bodo tudi v prihodnje, zato bomo z upoštevanjem teh razlik poskrbeli za uspeh posameznega podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mednarodno pogajanje, jezik, kultura, kulturni šok, Japonska, Brazilija, Rusija, religija, proces pogajanj, pogajalski slog, pogajalec
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 3086; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (466,40 KB)

16.
PRIPADNOST ISLAMU IN KATOLIŠTVU KOT DEJAVNIK STALIŠČ GLEDE DRUŽBENE VLOGE ŽENSK
Mersiha Faljić, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali (ne)pripadnost katolištvu ali islamu vpliva na stališča glede družbene vloge žensk. Pri tem avtorica izhaja iz strokovne literature različnih avtorjev (Franzmann, Jogan, Inglehart in Norris), ki navajajo, da obstaja korelacija med religijo in podrejenim položajem žensk v družbi. V okviru tega nekateri avtorji (Inglehart in Norris) ugotavljajo, da so ženske v okvirih katolištva in islama deležne podrejenega položaja, pri čemer pa je položaj žensk v pretežno katoliških družbah v primerjavi s položajem žensk v pretežno muslimanskih družbah občutno bližje idealu družbene enakosti moških in žensk. Na podlagi teh ugotovitev se je v empiričnem delu preverjalo, ali afiliati bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot neafiliati in ali muslimani bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot katoliki. Za ugotavljanje vpliva religije na vlogo žensk v družbi je bila uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. Konkretno je, na podlagi izbranih spremenljivk, bila izvedena analiza rezultatov Svetovne raziskave vrednot, zbranih od leta 1999 do 2004. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS Statistics 17.0. Skozi empirično raziskavo sta potrjeni obe hipotezi: (1) posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, bistveno manj poudarjajo pomen specifičnih družbenih vlog za ženske v primerjavi s posamezniki, ki pripadajo islamski ali katoliški veroizpovedi; (2) pri pripadnikih islamske veroizpovedi je v primerjavi s pripadniki katoliške veroizpovedi poudarjanje specifičnih družbenih vlog za ženske bolj izraženo. Iz tega vidika je potrjeno, da ima (ne)pripadnost katolištvu ali islamu velik vpliv na stališča glede družbene vloge žensk.
Ključne besede: religija, spolne vloge, družbena vloga žensk, neenakopravnost, katolištvo, islam.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2317; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (487,22 KB)

17.
18.
POSLOVNA POGAJANJA V MEDKULTURNEM OKOLJU
Romina Vrzel, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Pogajanja so zelo širok pojem, s katerim se srečujemo vsak dan in ga moramo zelo dobro razumeti in se o njem poučiti, če želimo razumeti pojem poslovna pogajanja in tudi pogajanja v medkulturnem okolju. Pogajanja so že sama po sebi zelo težaven proces, saj obe strani želita s pogajanji nekaj doseči, v korist in pa tudi v škodo nasprotnika, če pa temu prištejemo še različno kuturo, norme, navade, prepričanja, vrednote, izobrazbeno raven, življenjski standard, religijo,...pa se stvar še veliko bolj zakomplicira. In tako ne poteka celotna stvar samo tisti čas ko smo za pogajalsko mizo in se pogajamo v pravem pomenu besede, ampak se začne še veliko prej in traja veliko pozneje kot pa sam proces pogajanja. V diplomskem delu sem se v praktičnem delu osredotočila na poslovna pogajanja med različnimi kulturami in vpliv kulturnih razlik na poslovna pogajanja ter jih v teoretičnem delu povezala z priznanim slovenskim podjetjem X, ki ga zaradi varovanja podatkov nisem navajala z celotnim imenom. V teoretičnem delu sem predstavila poslovna pogajanja, opredelila njihove cilje in stopnje v pogajalskem procesu, opisala tudi tehnike, taktike in stile pogajanj, ki jih ima pogajalec na voljo, da doseže zastavljenje cilje v procesu pogajanj. Opisala sem tudi pojem kultura, ki je zelo pomembna pri poslovnih pogajanjih v mednarodnem okolju in pa sestavine kulture. V zadnjem delu teoretičnega dela sem poskušala pojma kultura in pa poslovna pogajanja združit v skupen pojem, kako vplivajo različne kulture na poslovna pogajanja. Predstavila sem tudi značilnosti mednarodnih pogajalcev in pogajalske sloge v mednarodnem okolju, ki se nekoliko razlikujejo od pogajalskih slogov v enaki kulturi. V praktičnem delu pa sem predstavila podjetje X, ki se ukvarja s proizvodnjo smuči in drugih pripomočkov za šport in prosti čas, ter proizvodnjo športnih orodij in proizvodnjo jadrnic in motornih čolnov. To slovensko podjetje je znano širom po svetu in tako prihaja tudi do izmenjave različnih kultur in pogajanj med njimi. Tako je za pogajalca, ki bo prišel v stik s podjetjem druge kulture zelo pomembno, da pozna temeljne značilnosti kulture naroda s katerim se bo pogajal.
Ključne besede: poslovna pogajanja, stopnje v procesu pogajanj, poslovni partner, tujci, pogajalec, kultura, religija, jezik, sporazum, norme in navade.
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 2873; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (317,36 KB)

19.
PREGLED KULTURNE, GOSPODARSKE, CERKVENE IN ŠOLSKE ZGODOVINE BISTRICE OB SOTLI
Mojca Geršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zaokrožuje podobo kulturne, gospodarske, cerkvene in šolske zgodovine Bistrice ob Sotli. Namen dela je predstaviti domačo občino iz različnih vidikov in oblikovati zaokroženo celoto kulturnega in družbenega dogajanja v Bistrici ob Sotli. Vsebuje opise pomembnejših zgodovinskih dogodkov in pridobitev. Ker je Bistrica ob Sotli obmejna občina, je predstavljen vpliv meje na družbeno in gospodarsko življenje prebivalstva na obeh straneh reke Sotle, ki je hkrati državna, etnična in historična meja. V delu so predstavljene poleg bogate kulturne dediščine tudi arhitekturne in etnološke znamenitosti, ki se nahajajo na območju občine. Pri proučevanju religije je v ospredju vprašanje o prisotnosti sekularizacije na podeželju. Pomemben del je namenjen razvoju šolstva od začetka 19. stoletja naprej, ko so zabeleženi prvi začetki pouka v Bistrici ob Sotli, in gospodarskemu razvoju, ki že od nekdaj temelji na kmetijstvu. Nekaj besed je namenjenih tudi društvom, ki imajo pomembno vlogo na podeželju, saj popestrijo življenje prebivalstva in ohranjajo podeželje aktivno na različnih področjih. V delu predstavljeni podatki so pridobljeni iz literature, šolskih kronik ter virov iz Zgodovinskega arhiva Celje in Nadškofijskega arhiva Maribor. Pri izvedbi diplomskega dela so uporabljene deskriptivna, zgodovinska in komparativna metoda ter intervju. Diplomsko delo zaključuje sinteza dobljenih spoznanj s področja kulturne, gospodarske, cerkvene in šolske zgodovine Bistrice ob Sotli.
Ključne besede: kulturna dediščina, zgodovina, šolstvo, religija, gospodarstvo, društva.
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1903; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

20.
(SAMO)CENZURA V PREVODIH ROMANA KOČA STRICA TOMA
Tina Dolinar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje (samo)cenzuro v slovenskih prevodih romana Koča strica Toma pisateljice Harriet Beecher Stowe. Pojma »cenzura« in »samocenzura« sta podrobno opredeljena, s poudarkom na (samo)cenzuri pri prevajanu. Poleg obstoječih slovenskih prevodov je predstavljen tudi sam roman in njegov pomen, vključno z razlogi za njegov nastanek. V osrednjo obravnavo sta zajeta prirejena prevoda angleškega izvirnika, bolj točno slovenski priredbi iz let 1934 in 1954. Ker sta bili oblikovani kot deli mladinske književnosti, je posebno poglavje posvečeno tudi temu vidiku ustvarjanja. Izvirno besedilo je bilo potrebno skrajšati in prirediti, da je ustrezalo mlajši ciljni publiki. Posledično je to pomenilo izpust in povezovanje poglavij ter posploševanje besedišča. Nadalje se delo osredotoča na družbenopolitično (samo)cenzuro v slovenskem prevodu iz leta 1954. Dokazovanje samocenzure določenih zgodovinskih dejstev in religioznih elementov v zgodbi temelji na primerjavi omenjenega prevoda z izvirnim besedilom in slovensko različico iz leta 1934, ob upoštevanju specifičnih družbenih, političnih, kulturnih in ideoloških okoliščin. Samocenzura je bila ugotovljena tako v obliki izpustov religiozno obarvanih in družbenopolitično spornih delov zgodbe kot tudi na mikrostrukturni ravni. Ker takšen »socialistično« okrnjen prevod in priredbo tega velikega protisužnjelastniškega romana beremo še danes, je skrajni čas za nov prevod, pa naj bo ta še vedno v prirejeni obliki za otroke in mladino ali integralni prevod, ki ga bodo v današnji svobodni Sloveniji radi brali stari in mladi.
Ključne besede: prevod, priredba, mladinska književnost, izpust, družbenopolitična cenzura in samocenzura, ideologija, religija, socializem.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2264; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (730,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici