| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Šepet notranjega miru: prakse dokumentarne fotografije
Vanesa Hasanović, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali dokumentarno fotografijo in njen domet v smislu reprezentacije veroizpovedi. Raziskovali smo načine gledanja fotografske podobe in vplive neposrednega okolja na pristope k razumevanju podob. Skozi fotografski medij smo želeli poiskati, raziskati in prikazati podobnosti med ljudmi, kulturami in verami ter dokaj kontroverzno tematiko veroizpovedi prikazati kot pozitivno stran družbe.
Ključne besede: fotografija, dokumentarna fotografija, religija, vera.
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

2.
Psihološki profil francoskih teroristov - analiza primera Charlie Hebdo
Matej Hrovat, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o terorizmu, profiliranju teroristov in napadu na francoski satirični časnik Charlie Hebdo. V začetku je pojasnjeno, kaj je terorizem, kdo so teroristi in kateri dejavniki so tisti, ki na njih vplivajo tako močno, da se odločijo to postati. Terorizem je verjetno star skoraj toliko kot človeštvo. A začetek boja proti terorizmu in njegovega razumevanja, proučevanja lahko postavimo v leto 2001. Takrat se je zgodil napad na WTC in Pentagon, ki je dodobra spremenil svet. Prvi del diplomskega dela opisuje zgodovino terorizma, kaj je terorizem, kdo so teroristi in opredelitve le-teh. Drugi del diplomskega dela govori o psihološkem profilu teroristov, njihovem nastanku, osebnostnih značilnostih, razlogih, zaradi katerih so se odločili postati teroristi, vplivu vere na njih in novačenju. Beseda teče tudi o profiliranju, njegovi zgodovini in vrsti. V zadnjem delu pa je analiziran napad na časnik Charlie Hebdo. Zaključni del diplomskega dela pojasni, ali je mogoče na podlagi profila podobnih primerov identificirati osebe, ki so zmožne izvesti podobne napade.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Charlie Hebdo, zapori, religija, profiliranje, teroristov profil
Objavljeno: 28.02.2020; Ogledov: 303; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (569,35 KB)

3.
Terorizem in (globalna) vojna proti terorizmu kot neločljiva dvojčka?
Tamara Pukšič, 2018, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je pojasniti, kaj je terorizem in kje iskati glavne vzroke zanj, in nato podrobneje preučiti, ali in kako je terorizem mogoče videti kot odziv na zahodni intervencionizem, vključujoč z vojno proti terorizmu. Za namen proučevanja izbrane problematike sta bili uporabljeni deskriptivna (opisna) in komparativna metoda, s pomočjo katerih so bili opisani različni pojavi v zvezi z obravnavano tematiko. Ugotovili smo, da današnjega terorizma ni mogoče videti izven zahodnega intervencionizma. Kot ugotovljeno, se pripisuje to vlogo geopolitičnim in ekonomskim krivicam, ki so jih deležni prebivalci povsod po svetu. Zahodne države naj bi s svojim ekonomskim, vojaškim in političnim delovanjem med drugim tudi v okviru globalne vojne, t. i. vojne proti terorizmu, povzročile in še povzročajo krepitev radikalnih tendenc po vsem svetu. V okviru vojne proti terorizmu so zahodne države pustile za seboj humanitarne katastrofe in razpadle države. Številne radikalne skupine so na območjih, kjer so posredovale zahodne sile, doživele preporod, saj so z lahkoto novačile nove člane, s čimer so se vzpostavile nove mednarodne džihadistične skupine (npr. Islamska država). Prav tako so zahodne vlade to vojno uporabile za upravičevanje in izvajanje protiteroristične zakonodaje. Z »vojno proti terorizmu« je povezano tudi omejevanje človekovih pravic. Različne države pod krinko vojne proti terorizmu same izvajajo teroristična dejanja in pri tem kršijo človekove pravice z izgovorom, da svoje ljudstvo branijo pred terorizmom. Globalni boj proti terorizmu ima tako ključno vlogo pri spodbujanju terorizma, vendar terorizma ni mogoče videti le kot posledice globalne vojne proti terorizmu. Pri pojasnjevanju današnjega islamskega terorizma ne smemo spregledati vloge religije oziroma vere v islamske doktrine. Glede na naše ugotovitve igra religija pri vzročno-posledičnih zvezah današnjega terorizma večjo vlogo kot krivice. Na to kažejo naslednji dejavniki: 1. ugotovitev, da ima religija velik vpliv na življenja ljudi; 2. trditve avtorjev, ki v okviru vzročno-posledičnih zvez pripisujejo religiji večjo vlogo v primerjavi s krivicami; 3. pojav skupin, kot so Al Kaida, Islamska država ipd. Dejanja Islamske države, talibanov ali katere koli druge džihadistične skupine niso naključna, temveč gre za načrtovane operacije, ki so del dolgega boja muslimanov, saj želijo vzpostaviti skupno ozemlje ali kalifat, kjer bi bili združeni vsi »pravi« muslimani. Muslimanski teroristi ubijajo ljudi in izvajajo teror, saj po njihovem mnenju obstaja le ena resnica, in sicer njihova resnica, ki jo želijo vsiliti vsem, ki ne mislijo enako kot oni.
Ključne besede: terorizem, terorist, vojna proti terorizmu, vzročno-posledične zveze terorizma, krivice, religija
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 382; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Vprašanje vere in dvoma pri slovenskih protestantih
Alenka Jensterle-Doležal, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je analizirano vprašanje vere in dvoma v dveh delih Primoža Trubarja: v delu Ena dolga Predguvor (1557) in Cerkovna ordninga (1564). Vera je v Trubarjevem razumevanju vrojena, dar božji in izhaja iz interpretacije biblije. Vero dojema kot osnovni religiozni in moralni fenomen, ki razkriva tako problem človekovega odnosa do boga kot tudi do skupnosti, njegove moralne in verske vpetosti v socialni in zgodovinski kontekst. Tako pojmovanje kategorizira dvojnost sveta: pravo vero in svet pravih vernikov na eni strani, na drugi nepravo vero, dvom, nerazumevanje in laž, skupnost ljudi, ki živijo v zmoti. Dvom spada v območje greha, je odklon od božjega zaupanja in neupoštevanje božje avtoritete.
Ključne besede: protestantizem, religija, književnost, Slovenija, Primož Trubar
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 578; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (278,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vpliv vere na računovodenje
Rebeka Ostroško, 2017, magistrsko delo

Opis: Na računovodstvo vplivajo raznovrstni dejavniki med njimi tudi religija. V magistrski nalogi smo preučevali vpliv dveh največjih svetovnih religij na računovodenje t.j. krščanstva in islama. Skozi zgodovino krščanstva lahko zasledimo, da se je odnos med svetim in profanim skozi obdobja spreminjal, vendar je krščanstvo razmeroma hitro začelo ločevati med svetim in profanim, zato v današnjem času krščanske države priznavajo ločnico med svetim in profanim, nasprotno pa islam tega ne priznava. Islam posveča veliko pozornosti poslovnim dejavnostim in Bogu, zato so v Koranu predpisane zahtevane smernice za človekovo odrešenje tako na tem svetu kot tudi v drugem svetu. Posledično mora biti končni cilj poslovanja oz. vseh ekonomskih dejavnosti odrešenje in računovodstvo mora biti usklajeno s tem ciljem kot predstavitveno orodje za posredovanje informacij v ekonomskem okolju.
Ključne besede: Računovodstvo, religija, krščanstvo, islam
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 802; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (976,66 KB)

6.
Raspad moderniteta i religija
Sergej Flere, 1990, strokovni članek

Opis: Religioznost se u Jugoslaviji uobičajeno promatra kao forma tradicionalne kulture i svetonazora, iako ovaj način mišljenja nije bio često uziman kao metodološka osnova u istraživanju religioznosti. U ovom radu odnos između moderniteta, kao jezgre svetonazorskih vrednosti, i religije izučava se preko intervjuiranja reprezentativnog uzorka odraslih stanovnika Vojvodine (N = 1925.). Religioznost se izučava preko tvrdnji o religioznosti dok se odnos prema modernitetu izučava preko četiri tvrdnje koje se sve odnose na jedan, ali središnji aspekt moderniteta - pozitivan stav prema društvenoj promeni i naučnim i tehnološkim inovacijama. Distribucija odgovora ove četiri tvrdnje nije, nakon provedene faktorske analize, rezultirala jednim faktorom, već širom strukturom vrednosnih orentacija i stavova. Korelacija odnosa među stanovištima prema tvrdnjama u uzorku je niska. Veza između religioznosti i stanovišta prema modernitetu je široka. Religiozni nisu statistički značajno anti-modernistički orentirani od onih koji ne-veruju. Prisutnost anti-modernizma, koju možemo nazvati tradicionalističkim stanovištem nađena je podjednako u obe ispitivane grupe (36-37%), dok je prisustvo modernističkog stanovišta bilo nešto više zastupljeno među ne-vernicima (43% u komparaciji sa 35%). Odsustvo homogenosti u modernističkom stanovištu, odsustvo veze između obrazovnog nivoa i gledišta prema modernitetu kao i odsustvo veze između religioznosti i stanovišta prema modernitetu može bili interpretirano kao upitna uverljivost moderniteta u izučavanoj populaciji općenito.
Ključne besede: religija, sodobnost, tradicionalizem
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 328; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (10,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Križarske vojne iz vidika arabcev
Tadej Mijović, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem analiziral kako so Arabci v svojih očeh videli križarje in križarske vojne. S pomočjo virov in literature sem opredelil, razčlenil ter primerjal kulturo v času križarskih vojn. V nalogi sem se osredotočil na arabski pogled na takratni svet ter njihovo dojemanje. Poskusil sem predstaviti različne poglede krščanske ter islamske vere. Predstavljene so tudi velike osebnosti tistega časa in njihova medsebojna primerjava. O določenih dogodkih tistega časa je bilo malo napisano oziroma lahko rečemo, da se je molčalo. To tančico skrivnosti sem poskušal karseda odmakniti in približati ter pojasniti. Rezultati so bili presenetljivi ampak vseeno v skladu s pričakovanji. Ugotovil sem, da v trenutku zmagoslavja, vsak zapiše dogodke zgodovine po svoje oziroma kako so jih sami videli. Na obeh straneh je bilo kar nekaj pristranskosti in tudi poveličevanja v svoj prid. Glavni cilj magistrske naloge, prikazati arabsko videnje križarskih vojn, je bilo naposled prikazano skozi primerjavo del in zapisov avtorjev takratnega časa. Potrebno je bilo biti pozoren na vsako malenkost.
Ključne besede: Križarske vojne, križarji, velike osebnosti, islam, religija
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 779; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (666,61 KB)

8.
Sodobne aplikacije teorije racionalne izbire na področju sociologije religije
Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek je zastavljen kot predstavitev temeljnih tez sociološke teorije racionalne izbire, ki se v zadnjem času vse uspešneje aplicira tudi na področju sociologije religije. Gre za razmeroma mlad teoretični pristop k raziskovanju religije, ki (tudi) religijsko vedenje posameznikov obravnava kot pretežno racionalno motivirano. Predpostavlja se, da se ljudje glede svoje religioznosti odločajo in vedejo podobno kot glede drugih stvari v življenju. V svojih menjavah z nadnaravnimi silami tehtajo koristi in stroške, se pogajajo in menjavajo posrednike. V članku so predstavljene temeljne teze in pristopi najpomembnejših avtorjev na tem področju.
Ključne besede: sociološke teorije, racionalna izbira, teorija racionalne izbire, religija
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 782; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (313,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Primerjava slovenskega in britanskega izobraževalnega sistema ter njunih polemik
Mateja Dobnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo iskali vzporednice in razlike med slovenskim in britanskim izobraževalnim sistemom ter poiskali njune aktualne polemike in jih primerjali. V Veliki Britaniji nastajajo manjše razlike že znotraj same države, saj se deli na tri dežele: Anglijo, Wales in Škotsko. Posebej nas je zanimal pregled obveznega izobraževanja, preleteli pa smo tudi neobvezno izobraževanje. Britanski izobraževalni sistem temelji na kvalifikacijah, naš pa je zasnovan stopenjsko, zato smo v magistrskem delu primerjali tudi prehode med stopnjami izobraževanja oziroma poti, po katerih učenci sledijo želeni karieri. Zanimive so razlike v izobraževanju učiteljev v Sloveniji in Veliki Britaniji. Medtem ko sta pri nas razširjena dodiplomski in podiplomski študij, poznajo predvsem v Angliji in Walesu še dodatne oblike izobraževanja. V Sloveniji je zasebno šolstvo prisotno v manjši meri in financirano pretežno iz javnih sredstev, v Angliji pa je precej razširjeno, po celotni Veliki Britaniji pa financirano iz zasebnih sredstev. Pri nas je konfesionalni pouk v šolah prepovedan, v Veliki Britaniji pa mu dajejo večji pomen, saj v šolskih prostorih opravljajo tudi krščanski kolektivni obred (»collective worship«). Če so v Veliki Britaniji in predvsem Angliji šolske uniforme simbol tradicije, pri nas nič ne kaže na njihovo uvedbo. V obeh državah se srečujejo s feminizacijo učiteljskega poklica, v Veliki Britaniji pa v nasprotju s Slovenijo ne čutijo presežka učiteljev, pač pa primanjkljaj pri učiteljih matematike, znanosti in jezikov.
Ključne besede: slovenski šolski sistem, britanski šolski sistem, feminizacija učiteljskega poklica, religija v šoli, šolske uniforme, diferenciacija in prehajanje med stopnjami izobraževanja
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 2453; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
POMEN RELIGIJE V OBRAVNAVI PACIENTOV V KLINIČNEM OKOLJU
Mirsad Rahmanović, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Religija je organiziran sistem čaščenja, ima temeljna načela, obrede in običaje, ki so povezani z rojstvom, smrtjo, poroko, zdravljenjem, ima pa tudi pravila za vedenje v vsakdanjem življenju. Religijo lahko razumemo kot skupino in sistem prepričanj, ki vključujejo nadnaravno, sveto ali božansko, moralne kodekse, prakse, vrednote, rituale, institucije, ki so povezani z temi prepričanji. Medicinska sestra je oseba, ki nudi pomoč bolnemu ali zdravem posamezniku, skupini ali lokalni skupnosti pri tistih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu zdravju ali mirni smrti. Duhovna oskrba pacientov pomeni priznavanje duhovnih potreb, ki jih pacienti doživljajo, in zagotavljanje ugodnega okolja za izpolnjevanje teh potreb. Elementi duhovne oskrbe so: ohranjevanje dostojanstva in zasebnosti, pozorno poslušanje pacienta, omogočanje izvajanja verskih obredov v bolnišnicah ter pomoč posamezniku, da najde pomen in smisel svojega življenja v času bolezni. Raziskovalne metode: v teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave smo vključili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil zastavljen od 15 vprašanj (13 odprtega in 2 zaprtega tipa). Pridobljene podatke smo obdelali, jih grafično prestavili in opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje delno poznajo pravila in načela religij (50 %), (45 %) študentov, pa dobro pozna pravila in načela religij. Prav tako se je pokazalo, da študentje menijo, da religija ne vpliva na paciente v kliničnem okolju (38 %). S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je pri nekaterih ljudeh religija zelo pomembna v življenju. Prav tako smo ugotovili, da lahko medicinska sestra pomaga vsem pacientom pri izražanju verski čustev ali pa mu pomaga najti ustrezno osebo. Prav tako smo ugotovili, da je izpovedovanje vere in veroizpovedi dovoljeno v javnem in zasebnem življenju, posamezno ali skupaj z drugimi. Sklep: Ugotovili smo, da študentje na eni izmed fakultet za zdravstvene vede na severovzhodnem delu Republike Slovenije ne poznajo ali delno poznajo pravila in načela religij ter menijo, da religija ni pomembna pri obravnavi pacientov. Zato bi bilo smiselno, da se študentje naučijo obravnavati pacienta celostno in ne samo fizično, saj je zelo pomembna tudi duhovna oskrba pacientov.
Ključne besede: religija, medicinska sestra, duhovna oskrba, duhovnost, verovanje, pacient
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 997; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici