| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompeticija treh morfotipov navadnega matije (Phalangium opilio Linnaeus, 1758) (Opiliones, Phalangiidae) na montanskem pašniku
Natalija Turičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Paša je selektiven dejavnik za rastline, pri čemer ostajajo nekatere rastlinske vrste nepopasene. Na pašnikih v bližini planinskega doma Košenjak smo poleti 2008 opravili raziskave izbranih okoljskih parametrov na mirovališčih navadnega matija (Phalangium opilio) na nepopasenih grmih oziroma šopih mnogolistnega volčjega boba, malinjaka, lasaste šopulje in velike koprive. Med drugim smo določili specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Za osebke vrste Phalangium opilio je značilen spolni dimorfizem samcev, razpoznaven po dolžini heliceralnih apofiz, tako da so prisotni trije morfotipi odraslih osebkov: velikorogi samci, majhnorogi samci ter samice. Zanimala nas je razporeditev posameznih morfotipov med opoldnevnim mirovanjem na imenovanih rastlinah. Med meritvami smo na mirovališču vsakega osebka določili njegov spol oziroma morfotip in izmerili naslednje okoljske parametre: višina nad tlemi, višina rastline, temperatura, vlaga, lega glede na osončenost mirovališča ter oddaljenost do najbližjega sosednjega osebka ne glede na morfotip. Po eni strani smo potrdili hipotezo, da se velikorogi in majhnorogi samci glede okoljskih dejavnikov na mirovališčih med seboj značilno razlikujejo. Prav tako smo potrdili hipotezi, da so osebki Phalangium opilio pogostejši na širokolistnih rastlinah, ter da velikorogi samci zasedajo na rastlinah ugodnejša mirovališča kot majhnorogi samci. Po drugi strani nismo potrdili hipoteze, da se samice glede okoljskih dejavnikov ne razlikujejo od nobenega morfotipa samcev.
Ključne besede: Morfotipi vrste Phalangium opilio (velikorogi samec, majhnorogi samec, samica), suha in sveža biomasa rastlin, specifična listna površina (SLA), vsebnost suhe snovi listov (LDMC), okoljske značilnosti mirovališč (višina mirovališča, višina rastline, osončenost, temperatura, relativna zračna vlaga), kompeticija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2009; Ogledov: 4086; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

2.
RAZISKAVA NAVZEMANJA VLAGE V OBLAČILIH
Frida Erhatič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali navzemanje vlage tekstilnih vlaken različne surovinske sestave v oblačilih. Proučili smo povezave med zračno prepustnostjo, gostoto niti v tkanini, surovinsko sestavo, postopki plemenitenja in navzemanjem vlage vlaken. V raziskavi smo uporabili neobdelane, beljene, 5 krat prane, 10 krat prane in 14 krat prane vzorce. Meritve navzemanja vlage opravljene pri standardnih pogojih na napravi Moisture Analyzer-a HB43 in meritve zračne prepustnosti na aparatu za določanje zračne prepustnosti Karl Schröder, so pokazale, da je vsebnost vlage odvisna od obdelave tekstilije. Neobdelan vzorec ima višjo sposobnost navzemanja vlage in večjo zračno propustnost kot beljeni oziroma prani vzorec.
Ključne besede: tekstilni materiali, vlaga, absolutna zračna vlaga, relativna zračna vlaga, navzemanje vlage, sorbcijske lastnosti, prepustnost zraka.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2009; Ogledov: 2801; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (620,84 KB)

Iskanje izvedeno v 2.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici