| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
RELATIVIZEM, IDEALIZEM IN ETIČNO PRESOJANJE ŠTUDENTOV RAČUNOVODSTVA IN REVIZIJE
Marina Cigut, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pregledno proučiti raziskave etičnega presojanja, to je etičnega zaznavanja in etičnega odzivanja študentov računovodstva in revizije, in na njihovi podlagi empirično proučiti etično naravnanost in odzivanje dodiplomskih študentov končnega, četrtega letnika Univerzitetnega študijskega programa ´96 v študijskem letu 2008/2009. Analiza etične naravnanosti dodiplomskih študentov je zajemala študente štirih študijskih usmeritev, in sicer Finance in bančništvo, Marketing, Podjetništvo in Računovodstvo in revizija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili osnovne pojme etike in morale, stopnjo moralnega razvoja, modele etičnega odločanja in konceptualizacijo etične ideologije. Nato smo se osredotočili na ugotovitve o tem, kako vplivajo spol, starost, smer študija in okolica na etično obnašanje posameznika in kakšen vpliv ima učenje o etiki na poznejše etično vedenje. Aplikativni del naloge je bil izveden s pomočjo vprašalnika, ki je bil sestavljen iz dveh delov. S pomočjo odgovorov na prvi del vprašalnika (oblikovanem po Forsythu, 1980) smo študente razvrščali v skupino visokega ali nizkega idealizma in v skupino visokega ali nizkega relativizma ter ugotavljali, ali imajo spol, smer študija in kraj bivanja kakšen vpliv na prej omenjeno razvrstitev. V drugem delu vprašalnika (prilagojenem po Sadlerju in Baracu, 2005) pa smo študente postavili v različne študijske situacije in na podlagi njihovih odzivov iskali odgovore na vprašanja o etičnih razlikah med študenti posameznih študijskih usmeritev. Študente računovodstva in revizije smo poleg tega soočili še z etično spornimi strokovno poslovnimi situacijami ter na podlagi rezultatov preverjali, ali prihaja do razlik pri etičnem odzivanju med situacijami, ki se nanašajo na študijske vsebine, in situacijami, nanašajočimi se na strokovno poslovne vsebine. Primerjali smo tudi posameznikovo etično naravnanost in etično odzivanje. Manjši del naloge pa smo namenili tudi obravnavanju vključenosti etike in etičnih vsebin v študijske programe. Raziskava je pokazala, da se študentje pri etični naravnanosti po Forsythovi konceptualizaciji etične ideologije pretežno uvrščajo med situacioniste in da kažejo relativno nizko raven etičnega odzivanja na etično sporne študijske situacije, medtem ko so študentje računovodstva in revizije pokazali visoko raven etičnega odzivanja v etično spornih strokovno poslovnih situacijah.
Ključne besede: Etična naravnanost, etično odzivanje, študentje računovodstva in revizije, etika, morala, Kohlbergov model stopenj osebnega moralnega razvoja, Restov štiristopenjski model etičnega odločanja, Forsythova konceptualizacija etične ideologije, relativizem, idealizem, situacionisti, subjektivisti, absolutisti, ekscepcionisti
Objavljeno: 25.01.2013; Ogledov: 1974; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

4.
JEZIK IN KONCEPTUALIZACIJA DRUŽBENE REALNOSTI
Sibila Nekrep, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje vlogo jezika in z njo povezano konceptualizacijo družbene realnosti. Jezik predstavlja pomemben del človekovega življenja, saj je eno najpomembnejših sredstev za sporazumevanje in izražanje. Njegova funkcija je, da povezuje ljudi in v večji meri determinira naš pogled na svet, kar pomeni, da jezik posamezniku in posameznici omogoča, da dojemata in opišeta realnost. V filozofiji jezika smo ugotavljali, ali v svetu resnično bivajo samo tiste stvari, o katerih lahko govorimo, in tako zagovarjali tezo, da je jezik slika družbene realnosti. Ker pa se s tem ustvarjajo razlike v percepciji, zaradi katerih prihaja do razlik v kulturi, smo se v diplomskem delu lotili vprašanja, ali drži, da različnost jezikov vpliva na različnost kultur. Opredelili smo jezikovni relativizem, ki izhaja iz nazora, da so vsa spoznanja in vrednote relativna in da jezik realnosti ne opisuje, temveč jo ustvarja. Bistvo teoretičnega dela diplomskega dela je bila tudi dokazati, da vse, kar obstaja v človeškem svetu, obstaja zaradi razloga človeške kognicije in prepoznavanja tega kot realnega. V empiričnem delu diplomskega dela nas je zanimalo raziskovanje subjektovih zmožnosti konceptualizacije družbene realnosti, ki je zasidrana v jeziku. Pozornost smo osredotočili na nosilca in njegov pogled, kajti človek, njegova dejavnost in zavest predstavljajo sfero jezika. Podatke smo zbrali s polstrukturiranim intervjujem, katerega avtor je bil predstavnik jakobške kulture. V večji meri nas je zanimala rekonstrukcija jakobške tradicionalne duhovne kulture, na katero smo sklepali po tipičnem jakobškem besedišču. Prav tako smo želeli raziskati, ali lahko po besedišču sklepamo na človekov vsakdan in ali lahko potrdimo tezo, da jezik postavlja meje človekovega sveta. Raziskali smo tudi, ali drži, da razčlenjenost besedišča določenega področja kaže na pomembnost nekega pojava ali stvari na tem področju za člane neke družbe. Ugotovili smo, da se iz besedišča posameznika ne da rekonstruirati tradicionalne duhovne kulture nekega kraja in da se človekovo besedišče v večji meri navezuje na njegov vsakdan in njegovo zasebno življenje, iz česar izhaja človekov pogled na svet
Ključne besede: jezik, družbena realnost, jezikovna slika sveta, jezikovni relativizem
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1260; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (452,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici