| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpeljava združitveno-razdružitvenega principa v integrativne pogajalske procese
Andrej Bregar, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je definiran izviren mehanizem integrativnih večagentnih pogajanj, ki temelji na dihotomijskem sortiranju alternativ ter izražanju presoj v obliki parnih primerjav, mehkih vrednosti, holističnih informacij, psevdokriterijev in prednostnih relacij. Gre za prvi pristop k uporabi združitveno-razdružitvene analize v pogajalskih in skupinskih odločitvenih procesih z visoko stopnjo avtonomnosti. Združitveno-razdružitveni princip zmanjšuje miselno breme, izboljšuje zmožnost učenja o problemski domeni in udejanja samodejno prilagajanje individualnih presoj konsenzni odločitvi. Vpet je v protokol sodelovanja agentov, ki omogoči aktivno razreševanje nesoglasij in konvergenco mnenj z upoštevanjem metrik gibanja skupine ter zagotovi verodostojnost, racionalnost in zanesljivost konsenzne odločitve na osnovi metrik robustnosti, implementiranih v obliki matematičnih optimizacijskih algoritmov. Nadgrajen je v smislu izpeljave korelacij med parametri odločitvenega modela, pri čemer se osredotoča na specifikacijo uteži kriterijev glede na vpliv veta. Vpeljane metodološke rešitve so ovrednotene s celovitim eksperimentalno-teoretičnim modelom, ki sestoji iz več kot dvajsetih spremenljivk in triindvajsetih hipotez. Rezultati simulacije na velikih naborih statističnih podatkov, ki so odraz širokega spektra problemskih situacij, in teoretični dokazi potrjujejo hitro konvergenco, sposobnost avtonomnega usmerjanja odločevalcev in njihovih osebnih agentov, učinkovitost obdelave preferenčnih informacij ter robustnost in verodostojnost sprejete odločitve kakor tudi samodejno izpeljanih uteži kriterijev.
Ključne besede: sistemi za podporo odločanju, večkriterijska odločitvena analiza, skupinsko odločanje, integrativna večagentna pogajanja, iskanje konsenza, združitveno-razdružitvena analiza, teorija koristnosti, prednostna relacija, sortiranje, elicitacija presoj, veto, izpeljava uteži kriterijev, simulacijska študija
Objavljeno: 16.02.2009; Ogledov: 2689; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
Delne urejenosti in hierarhično gručenje
Eva Ferk, 2009, diplomsko delo

Opis: Gručenje podatkov velja za eno najpomembnejših metod podatkovnega rudarjenja, ki se kot nova informacijska tehnologija dnevno razvija. Razvrščanja objektov v gruče so se tekom let raziskovalci lotevali na več načinov, kar s seboj prinese obilico različnih metod in postopkov. V diplomski nalogi se podrobneje seznanimo z merili za podobnost objektov znotraj posamezne gruče. Predstavljenih je več metod, od tega so tri hierarhične metode implementirane, predstavljene pa so tudi razlike med njimi. Vsaka razvrstitev objektov v gruče je matematično gledano ekvivalenčna relacija. Dva podatka sta ekvivalentna, če sta v isti gruči. V prvem delu je razvito matematično orodje, s katerim kasneje raziskujemo lastnosti podatkovne hierarhije, ki nastane med izvajanjem algoritmov gručenja. Končna ugotovitev kaže na to, da je reducirani graf podatkovne hierarhije, ki ga dobimo tekom razvrščanja hierarhičnih algoritmov gručenja, enak poti, za nehiearhično metodo $K$-voditeljev pa je to graf brez povezav.
Ključne besede: podatkovna hierarhija, gručenje podatkov, delne urejenosti, dendrogram, ugnezdeni gručni diagram, ekvivalenčna relacija, minimalna metoda, maksimalna metoda, povprečna metoda
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3949; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

4.
PREDSTAVITVE DELNIH UREJENOSTI
Tanja Gologranc, 2009, diplomsko delo

Opis: Prvi del diplomskega dela govori o predstavitvah delnih urejenosti z družinami množic, kot so družina konveksnih poligonov, družina pravilnih n-kotnikov, družina krogov ipd. Lastnost, ki nam pomaga pri raziskovanju predstavitev delnih urejenosti, je prekrižno število. Ker zlahka preverimo, da lahko poljubno končno delno urejeno množico predstavimo z družino množic in z družino konveksnih poligonov, je glavni cilj prvega dela preveriti, kakšno je prekrižno število dlenih urejenosti, ki jih lahko predstavimo z družino krogov oziroma z družino pravilnih n-kotnikov. V drugem delu diplomskega dela najprej definiramo podatkovno hierarhijo in dokažemo, da vsaka podatkovna hierarhija predstavlja delno urejenost. Glavni rezultat drugega dela je dokaz, da lahko vsako delno urejeno množico predstavimo kot podatkovno hierarhijo. Pri tem je najpomembnejša ugotovitev, da lahko vsako delno urejeno množico predstavimo z relacijo deljivosti na neki podmnožici naravnih števil in da lahko relacijo deljivosti predstavimo kot podatkovno hierarhijo. V zaključku diplomskega dela pa so vpeljane posebne vrste podatkovnih hierarhij, ki odpirajo možnosti za nadaljne raziskovanje.
Ključne besede: Delna urejenost, predstavitvena množica, funkcijski diagram, prekrižno število, permutacijski diagram, normalna predstavitev, ekvivalenčna relacija, relacija finejši, podatkovna hierarhija.
Objavljeno: 20.04.2009; Ogledov: 2733; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (387,93 KB)

5.
Reševanje sistemov polinomskih enačb z uporabo Gröbnerjevih baz
Mirjana Zver, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v prvem poglavju obravnavane urejenosti in abstraktne redukcijske relacije. V drugem poglavju je predstavljena Gröbnerjeva baza, konstrukcija le-te in predstavitve. V zadnjem poglavju pa so navedeni primeri reševanja sistemov polinomskih enačb s pomočjo Gröbnerjevih baz v programu Maple.
Ključne besede: relacija, urejenost, polinomska redukcija, Gröbnerjeva baza
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1257; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (569,62 KB)

6.
7.
Računanje wienerjevega indeksa uteženega grafa z združevanjem ?*-razredov
Simon Brezovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Wienerjev indeks igra pomembno vlogo pri poznavanju kemijskih in fizikalnih lastnosti različnih spojin. Predstavlja vsoto razdalj med vsemi neurejenimi pari vozlišč znotraj grafa. Uteženi graf je graf skupaj s funkcijo, ki vsakemu vozlišču predpiše realno število, imenovano utež. Magistrsko delo obravnava računanje Wienerjevega indeksa uteženega grafa s pomočjo reduciranja na posebno skupino grafov, tj. kvocientne grafe in nadaljnje redukcije kvocientnih grafov na enostavnejše grafe. V prvem delu predstavimo nekaj osnovnih definicij in ugotovitev teorije grafov. Zapišemo osnovno definicijo Wienerjevega indeksa in njegovo razširitev na utežene grafe. Spoznamo Djoković-Winklerjevo relacijo in njeno tranzitivno zaprtje. Ob koncu prvega dela spoznamo definicijo delne kocke in zapišemo njeno novo karakterizacijo. Osrednji del magistrske naloge podaja novi metodi za izračun Wienerjevega indeksa nekaterih uteženih grafov. Glavni izrek povezuje izračun Wienerjevega indeksa uteženega grafa z vsoto Wienerjevih indeksov uteženih kvocientnih grafov prvotnega grafa po vseh Θ^∗-razredih, kjer Θ^∗ predstavlja tranzitivno zaprtje Djoković-Winklerjeve relacije. V zadnjem delu predstavimo uporabo zgoraj omenjenega izreka na posebni družini grafov G_n, na benzenoidnih sistemih ter na linearnih fenilenih F_n.
Ključne besede: Wienerjev indeks, delna kocka, uteženi graf, kvocientni graf, Djoković-Winklerjeva relacija, tranzitivno zaprtje
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 201; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici