| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti turističnega razvoja v občini Vransko : magistrsko delo
Denis Ukman, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (7,34 MB)

2.
Obnova turistično-rekreativnih poti in športnega parka Janina v zdravilišču Rogaška Slatina : magistrsko delo
Gorazd Krofl, 2023, magistrsko delo

Opis: Po osamosvojitvi leta 1991 je razvoj zdravilišča v Rogaški Slatini močno zamrl, s tem pa se je začela degradacija območij, ki niso bila neposredno povezana z zdraviliškim jedrom vendar tvorijo njegovo mejo in predstavljajo dostopna območja do zdraviliškega jedra. Magistrsko delo obravnava problematiko povezave zdraviliškega jedra v Rogaški Slatini z okoliškimi gozdnimi območji, ki so prepredena s turističnimi in rekreativnimi potmi in z vzpostavitvijo klubskih prostorov v športnem parku Janina, izjemno kvalitetnem, a neizkoriščenem prostoru v neposredni bližini zdraviliškega jedra, kjer se danes nahaja samo smučišče. Na podlagi prostorskih in tehničnih analiz je izdelana idejna zasnova revitalizacije ključnih območij, ki predstavljajo pomembna že obstoječa, a degradirana vozlišča preko katerih je mogoče zagotoviti kvalitetno širitev in nadgraditev zdraviliške, športne in turistične ponudbe tako domačinom kot gostom zdravilišča. Pri urejanju so uporabljeni osnovni prostorski posegi in elementi, arhitekturni jezik pa je enovit in zadržan ter prilagojen obstoječi raščeni ali grajeni krajini.
Ključne besede: Rogaška Slatina, zdravilišče, rekreacija, turizem, revitalizacija, športni park, gozdne poti, arhitekturna zasnova
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 336; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (49,20 MB)

3.
Prireditveni in rekreacijski center Žalec : magistrsko delo
Deja Vinšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Ključne besede: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 880; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (147,36 MB)

4.
Organizacija športnih in turističnih storitev v Sloveniji
Nejc Srovin, 2022, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je turizem že precej dobro razvit, vendar je mogoče opaziti šibkost ponudbe, ki je vezana na ciljne skupine športnikov. V diplomskem delu bomo pripravili program različnih športno-turističnih storitev, ki bi ga bilo mogoče tržiti v slovenskih turističnih agencijah, ki vabijo tuje in domače goste, in tudi s pomočjo Slovenske turistične organizacije. V diplomskem delu bodo predstavljene posamezne storitve, ki bi jih bilo mogoče dodati v slovensko turistično ponudbo, oblikovali pa bomo še program, ki bi privabljal ciljne goste dveh skupin – profesionalne in rekreativne športnike. Program bi trajal deset dni in bi se v večini odvijal na Gorenjskem in Primorskem ter zajemal storitve različnih športov. Program bi bil oblikovan po načelih, s katerimi se Slovenija promovira v tujini. Pod namene diplomskega dela spadajo še raziskava obstoječega trga in ponudbe, oblikovanje proizvodov in storitev v skladu s pričakovanji prihodnjih uporabnikov ter opredelitev konkurenčnih prednosti takega programa.
Ključne besede: slovenski turizem, šport, rekreacija na prostem, program
Objavljeno v DKUM: 17.11.2022; Ogledov: 453; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (996,49 KB)

5.
Telesna dejavnost strokovnih delavcev vrtca v času omejitev zaradi epidemije covida-19
Ana Mohorič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.  Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.  Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.  Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ. 
Ključne besede: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 717; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (789,49 KB)

6.
Motnje hranjenja pri ženskah, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo
Barbara Šnopl, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so izredno kompleksen pojav, ki ga uvrščamo med resne duševne bolezni in predstavlja velik problem sodobne družbe. Namen raziskave, izvedene v okviru diplomske naloge, je bil raziskati motnje hranjenja med ženskami na področju rekreativne fitnes vadbe. S pomočjo raziskave smo želeli izpostaviti problematiko pojava motenj hranjenja pri rekreativnih športnicah in poiskati vzroke za njihov nastanek. Raziskali smo tudi področje samopodobe in kako je le-ta povezana z motnjami hranjenja. V raziskavo je bilo vključenih 37 oseb ženskega spola, ki obiskujejo fitnes center. Osnovni podatki anketirank so bili pridobljeni s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raven samopodobe je bila preverjena z Vprašalnikom samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in odraslosti (SDQ III). Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja povezava med motnjami hranjenja in rekreativnim ukvarjanjem s fitnes vadbo. Vzrokov za njihov nastanek je več. V ospredju sta predvsem nizka samopodoba in duševna stiska. Glede na dobljene rezultate raziskave sklepamo, da je potrebno poudariti problematiko in pojav motenj hranjenja v športu in širšo populacijo še bolj izobraziti o tem, kako prepoznati značilnosti motenj hranjenja pri obolelih osebah. Hkrati pa je potrebno ozaveščati tako vrhunske športnike kot rekreativce o tem, kako pomembna je primerna prehrana ob športni aktivnosti.
Ključne besede: Motnje hranjenja, športna aktivnost, rekreacija, energijsko pomanjkanje, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 770; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Prenova mestnega kopališča v Parku Fazanerija Murska Sobota : magistrsko delo
Sanja Červek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko Rekreacijskega parka Fazanerija v Murski soboti ter mestnega kopališča v njem. Območje obdelave tvori severozahodni rob mesta, ki ga definirata reka Ledava in Razbremenilni kanal. Velik del spada med degradirana območja, zato je revitalizacija že dolgo načrtovana. Ker je skoraj celotni park podrejen vodovarstvenemu režimu in je mestni gozd v njem zaščiten kot spomenik oblikovane narave, se ob revitalizaciji pojavljajo razne omejitve, ki smo jih glede na racionalnost upoštevali z večjo ali manjšo mero. Na podlagi prostorskih in teoretičnih analiz je izdelana idejna zasnova prenove, kjer se osredotočamo na ustvarjanje krajinske in grajene strukture, ki celotni park obogati fizično, funkcionalno in programsko. Poveže ga z mestom in vodo; hkrati krepi socialno vključenost in generacijsko pestrost uporabnikov. Ker je park v prvi vrsti namenjen uporabi lokalnih prebivalcev, še naprej ohranjamo in poudarjamo njegov športno-rekreacijski značaj, medtem ko posebno pozornost posvečamo okoljevarstvu in varstvenim režimom. Natančneje se osredotočamo na prenovo kopališča, ki je že dolgo potrebna, saj mesto navkljub svoji funkciji regionalnega središča, še vedno nima pokritega plavalnega bazena; ob uporabi geotermalne vode iz bližnje vrtine ideja o prenovi postaja čedalje bolj realna. Nov objekt, ki poleg bazenov vključuje še gostinski lokal in wellness storitve, povzdigne raven športnega in rekreacijskega plavanja v Murski Soboti ter podaljša plavalno sezono z nekaj mesecev na celo leto.
Ključne besede: Murska Sobota, Fazanerija, kopališče, rekreacija, revitalizacija, arhitekturna prenova
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1281; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (111,32 MB)

8.
Športni program za preventivo pred stresom
Rok Nigerl, 2018, diplomsko delo

Opis: S hitrim tempom današnjega življenja smo vsi preobremenjeni in na vsakem koraku pod stresom, ki se mu dandanes, žal, še kako težko izognemo. Rekreacija in šport nam pomagata ta odvečni stres sprostiti, saj kadar se gibamo, se nam izboljšata psihično in fizično stanje. V teoretičnem delu sem se odločil opredeliti, kaj je stres, in opisati njegov potek po fazah. Opredelil sem, kako je bil stres bil videti nekoč in kako je stres videti danes, kako se stres pokaže v različnih pojavnih oblikah. Nadaljeval sem z alternativo, kar je program sproščanja, ki je sestavljen iz enostavnih dihalnih vaj, vse do vaj za globoko sprostitev, ki zelo učinkujejo pri zniževanju stresa. V nadaljevanju sem opredelil gibanje, bolj natančno športno rekreacijo in njene vplive ter cilje za naše telo, saj nas redna vadba ščiti pred veliko poškodbami in preprečuje razna bolezenska obolenja ter krepi naše telo za nadaljnja leta življenja. Nazadnje sem pisal o vadbi za preprečevanje stresa in vse koristi, ki jih vadba prispeva boljšemu življenju ter kako z gibanjem zmanjšujemo stres in izboljšamo svoje psihično stanje. V raziskavi sem sam oblikoval vprašanja za anketni vprašalnik, ki sem ga izvedel s pomočjo interneta. Zanimalo me je, koliko oseb je takšnih, ki menijo, da šport pozitivno vpliva na boljše psihično stanje in da redno ukvarjanje s športom pomaga zniževati stres. Postavil sem tudi vprašanja o drugih načinih sproščanja z dihalnimi vajami, saj me je prav tako zanimalo, koliko jih je že ta način sproščanja uporabilo in koliko so jim te tehnike pomagale. Zanimalo me je tudi, pod kakšnim stresom so vsi, ki so rešili anketno in kako ta stres nanje vpliva na vsakodnevni bazi. Zastavil sem tudi določena vprašanja, da sem ugotovil, kaj so razlogi, da se nekdo ne ukvarja s športom oziroma da se s športom ne ukvarja toliko, kot bi si sam želel. V zadnjem delu sem povzel celotno raziskavo in njene rezultate, opravil sem interpretacijo hipotez, ki sem si jih zastavil ter oblikoval zaključek z lastnim mnenjem in lastnimi izkušnjami, ki sem jih že imel z ljudmi.
Ključne besede: Gibanje, stres, rekreacija, sproščanje, preventiva stresa
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1232; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

9.
Športni objekti v grajeni strukturi mesta Maribor
Anja Simreich, 2018, magistrsko delo

Opis: Šport in rekreacija postajata vse pomembnejša dejavnika v človekovem vsakdanu in posredno tudi v sodobni družbi. Posledica tega je vedno več športno-rekreacijskih objektov, športno-rekreacijskih panog in športno-rekreacijskih prireditev. Čeprav sta šport in rekreacija doživela hiter razvoj šele v zadnjih desetletjih, je telesna aktivnost pri človeku prisotna že od nekdaj, z razvojem pa se je spreminjalo tudi samo dojemanje športa in rekreacije. V magistrskem delu smo opredelili temeljne pojme o športu, opisali nastanek in razvoj športa in se nato osredotočili na športne objekte, klube in društva ter prireditve na obravnavanem območju mesta Maribor. Skozi analizo smo želeli ugotoviti, v katerem delu mesta je zgrajenih največ športnih objektov in katerim športnim panogam so namenjeni klubi, društva in športne površine. Zanimalo nas je, ali glede na to, da je pomen športa vse večji, temu trendu sledi tudi športna infrastruktura in kakšna je mestotvornost športnih objektov glede na velik pomen dejavnosti.
Ključne besede: šport, rekreacija, Maribor, urbana geografija
Objavljeno v DKUM: 07.03.2018; Ogledov: 1662; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

10.
ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME
Sabina Polh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko zavarovanih območij na primeru Regijskega parka Škocjanske jame z vrednotenjem turistične ponudbe na omenjenem območju.
Ključne besede: Zavarovana območja, regijski park, trajnostni turizem, Regijski park Škocjanske jame, Kras, kulturna dediščina, rekreacija
Objavljeno v DKUM: 04.11.2016; Ogledov: 1456; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 3.44 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici