SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OCENA PRIMERNOSTI KAPLANOVE ALI MATRIČNE TURBINE PRI ENERGETSKI IZRABI REKE MURE
Damjan Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena energetska bilanca reke Mure ter možnosti in omejitve pri izkoriščanju le-te. Predstavljena sta dva načina izkoriščanja Murinega hidropotenciala, in sicer z verigo hidroelektrarn s Kaplanovimi turbinami, kot je bilo predvideno v podeljeni koncesiji, in s hidroelektrarnami z Matričnimi turbinami. Pri obeh postopkih smo opisali njuno delovanje ter predstavili njune prednosti in slabosti pri umestitvi v reko Muro. Pri hidroelektrarnah s Kaplanovimi turbinami smo izhajali iz podatkov predvidenih v koncesiji, pri hidroelektrarnah z Matričnimi turbinami, ki pa je dokaj nov postopek izkoriščanja hidropotenciala, pa smo vse potrebne podatke izračunali. Za potrebe primerjave obeh postopkov smo imeli skupni imenovalec, in sicer količino proizvedene električne energije, in tako smo objektivno primerjali znana dejstva ter izračunane tehnične in ekonomske vrednosti pri uporabi obeh postopkov.
Ključne besede: energetska bilanca, električna energija, reka Mura, hidroelektrarna, Matrične turbine
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 1890; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
GEOGRAFIJA OBČINE APAČE
Primož Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Geografija občine Apače sestavlja manjši uvodni sklop, v katerem je opredeljeno območje občine in njene osnovne značilnosti, ter dva večja, osrednja sklopa diplome. V prvem so zajete fizičnogeografske značilnosti občine, znotraj katerih je predstavljeno površje, geološka zgradba, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. Poglavje zaključijo naravne nesreče, ki se pojavljajo ali bi se lahko pojavile na območju občine, ter naravna dediščina v občini. V drugem večjem sklopu pa so predstavljene družbenogeografske značilnosti občine. Poglavje se začne z zgodovinskim razvojem občine, temu sledi nekaj statističnih podatkov, ki se nanašajo na občino, predstavitev vseh enaindvajsetih naselij, ki sestavljajo občino, in demografske značilnosti prebivalstva. V naslednjem poglavju je predstavljeno gospodarstvo občine, znotraj tega pa raba tal, kmetijstvo, industrija, gozdarstvo, promet, šolstvo, zdravstvo, komunalna oskrba, obrt, trgovina in turizem. Gospodarstvu sledi poglavje, v katerem je predstavljena kulturna dediščina občine, temu sledi poglavje z etnološkimi značilnostmi občine, poglavje o društvih, poglavje s pomembnejšimi osebnostmi, ki so živele ali delovale na območju občine, ter poglavje, ki prikaže zapleteno jezikovno podobo značilno za obravnavano območje. Diplomsko delo se zaključi s SWOT analizo, ki na kratek in jedrnat način prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki se pojavljajo v občini Apače.
Ključne besede: občina Apače, regionalna geografija, Apaško polje, reka Mura, Slovenske gorice
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1570; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (8,12 MB)

4.
PROJEKT HIDROELEKTRARN NA MURI - DINAMIČNI HIDROPOTENCIAL
Nataša Ivanc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno pridobivanje električne energije iz vodne energije. Opisane so Peltonova, Francisova in Kaplanova vodna turbina, ki se v elektrarnah največkrat uporabljajo ter razlika med pretočnim in akumulacijskim hidroelektrarnam. Predstavljene so hidroelektrarne v Sloveniji na rekah Drava, Sava in Mura. Izračunana je časovna razporeditev kinetičnega hidropotenciala reke Mure glede na njen dnevni pretok. Opisani sta dve metodi pouka projektni pouk oz. naloga in eksperiment. V 7. razredu pri tehniki in tehnologiji se lahko z učenci izvaja ta projektna naloga. Za informiranje učencev na temo hidroelektrarne, je pripravljena predstavitev v PowerPointu. Izdelan je tudi tehnološki list in delavniške risbe.
Ključne besede: hidroelektrarna, vodne turbine, reka Mura, projektna naloga, eksperiment.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1602; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

5.
VPLIV GRADNJE NOVIH HIDROELEKTRARN NA REKI MURI NA OKOLJE
Davorin Lovrenčec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni vplivi in posledice gradnje hidroelektrarn na reki Muri na okolje. Predstavljen je tudi projekt gradnje novih hidroelektrarn na reki Muri in dosedanja izkoriščenost vodnega potenciala Mure. S predstavitvijo različnih tipov hidroelektrarn in vodnih turbin smo skušali poiskati najboljšo možnost izkoriščanja energetske rabe reke Mure, kajti velik del Mure spada v območja Nature 2000. S tem je bila posledično predstavljena Natura 2000, zaradi katere so omejitve pri gradnji hidroelektrarn. Prav tako smo, s primerjavo z avstrijskimi hidroelektrarnami, poskusili oceniti okvirne stroške izgradnje hidroelektrarne Hrastje-Mota.
Ključne besede: reka Mura, hidroelektrarna, vpliv na okolje, Natura 2000, izkoriščanje vodnega potenciala
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1758; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

6.
MOŽNOST ODJEMA VODE IZ REKE MURE ZA NAMAKANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V KATASTRSKI OBČINI GORNJA BISTRICA
Tomaž Ciglar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se obravnava možnost odjema vode iz reke Mure in njenih rokavov za namakanje kmetijskih zemljišč v katastrski občini Gornja Bistrica. Prav tako se obravnava potreba po namakanju poljščin, saj rastline s padavinami v času vegetacije ne dobijo zadostne količine vode. Količina padavin se v zadnjih šestih letih manjša; v letu 2009 je padlo v vegetacijskem obdobju nekaj več kot 600 mm padavin, v letu 2013 pa samo še 430 mm. Velik problem predstavlja neenakomerna porazdelitev padavin, za katero je dober primer leto 2013, ko je celo leto padlo 912 mm, kar je nadpovprečje zadnjih nekaj let, vendar je julija, ko je bilo povprečje temperatur najvišje, padlo zgolj 14,8 mm padavin. To je povzročilo na poljščinah nepopravljivo škodo in s tem tudi velik izpad pridelka¸ ter posledično izpad prihodka. Da bi se temu izognili, je potrebno zgraditi namakalne sisteme, s katerimi bi lahko nadomestili pomanjkanje padavin. Katastrska občina Gornja Bistrica ima 250 ha obdelovalnih površin od tega bi se namakalo 160 ha. Za namakalni sistem takega obsega je potrebno zagotoviti vodni pretok 160 l/s. Ugotovili smo, da bi lahko obnovljena stara struga reke Mure zagotavljala potrebno količino vode za namakalni sistem z minimalnim vplivom na vodni režim.
Ključne besede: reka Mura, namakanje, padavine, temperatura, namakalni sistemi, vodni pretok, kmetijska zemljišča
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 691; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

7.
Chemical analysis and the river Mura water quality
Mitja Kolar, Bojana Krajnc, 2010, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: kemijske analize, kvaliteta vode, reka Mura, chemical analysis, water quality, Mura river
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 554; Prenosov: 9
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

8.
Raba habitatov gnezdečih parov črne štorklje (Ciconia nigra) ob reki Muri
Sarah Robič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2013 in 2014 smo na območju reke Mure v Sloveniji raziskovali rabo habitatov črne štorklje, ki je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 SI5000010 Mura. Raziskavo smo izvedli z opazovanjem črnih štorkelj pri prehranjevanju, kjer smo si pomagali z avtomatskimi kamerami, in z namestitvijo sledilne naprave odraslemu osebku. Zbrali smo 90 opazovanj črne štorklje – 43 je bilo opazovanj s strani ornitologov, 47 opazovanj so zabeležile avtomatske kamere. Med temi opazovanji smo na 10 lokacijah črno štorkljo opazovali pri prehranjevanju. Najpogosteje se je prehranjevala v gozdnem potoku (30 %) in na poplavnem travniku (30 %), sledila je reka (10 %), gramoznica (10 %), mlaka (10 %) in mrtvica (10 %). Globina vode na 10 lokacijah prehranjevališč je bila največkrat do 30 cm (50 %), sledila je globina, nižja od 30 cm (38 %) in štorklji do pasu (12 %). 5.6.2014 smo ujeli odraslo črno štorkljo in ji namestili GPS/GSM sledilno napravo. Poimenovali smo jo Franček. Franček je gnezdil v Slovenskih goricah in speljal 4 mladiče. V obdobju gnezdenja smo zbrali 1880 lokacij Frančka, sledilna naprava je zajemala lokacije Frančka s frekvenco 2-37 na dan. Frančkove lokacije niso bile porazdeljene naključno, temveč so izkazovale izrazit nenaključen vzorec pojavljanja. Povprečna površina dnevnega domačega okoliša je bila 3389 ha. Skupni domači okoliš, izrisan z lokacijami iz Slovenije, je bil velik 754,69 km2. Največja gostota domačih okolišev je bila ob reki Muri med naselji Bunčani, Hrastje Mota in Radenci ter severno od Mure vzdolž teh vasi. Dalje je bila največja gostota domačih okolišev med Staro Novo vasjo in Iljaševci ter pri Moti. Oddaljenost od gnezda do prehranjevališč smo preučevali v različnih starostnih obdobjih mladičev. Največje povprečje razdalje so bile v tretjem starostnem obdobju od 14.7. do 13.8. (9861 km) in najnižje v prvem starostnem obdobju od 6.6. – 21.6. 2014 (3751 km). Med zbranimi lokacijami s sledilno napravo smo prepoznali 301 verjeten prehranjevalni habitat. Najpogostejši tip verjetnega prehranjevalnega habitata so bile mrtvice (43 %), reke in rečni rokavi (20 %) in potoki (17 %). Večina (85 %) verjetnih prehranjevalnih habitatov, ki so bila vodna telesa, je bila globokih manj kot 30 cm, prevladovala je zasenčenost 20-60 %. Ekološka niša črne štorklje je bila zelo ozka. Kot najpomembnejša faktorja, ki marginalizirata njeno ekološko nišo ob Muri, sta twi (tophographic wet index) in tip habitata. Na osnovi zbranih rezultatov zaključujemo, da črna štorklja med gnezdenjem pretežno rabi in izbira cel spekter zelo različnih mrtvic in rečnih rokavov. Glede na razsežnost domačega okoliša črne štorklje med gnezdenjem in kompleksnost njenega preferenčnega prehranjevalnega habitata dalje zaključujemo, da le-tega omogoča ohranjena naravna rečna dinamika na velikih površinah.
Ključne besede: Črna štorklja, Cicionia nigra, reka Mura, raba habitatov, domači okoliš, verjetni prehranjevalni habitat, ekološka niša, naravovarstvene smernice
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 586; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (5,86 MB)

9.
KORISTNA RABA REKE MURE
Danijel Erjavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Vodna energija je pomemben obnovljivi vir, ki ga ljudje izkoriščamo že od nekdaj. Reka Mura s svojim stalnim pretokom prinaša ogromne količine energije. Od nas je odvisno, kako bomo začeli koristneje rabiti to bogastvo. V diplomskem delu je podrobneje opisana reka Mura. V nadaljevanju sta glede izkoriščanja vodne energije te reke predstavljena dva sistema. Prvi predstavljen sistem je aktualen sistem izgradnje hidroelektrarne. Podrobneje je opisana sestavljenost hidroelektrarne in njeno delovanje. Drugi sistem vključuje alternativno varianto izrabe reke, v okviru katerega smo predvideli namakalne sisteme. Prikazana je sestavljenost in delovanje namakalnih sistemov. Razmislek smo podprli z izračuni. Izračunali smo, koliko električne energije bi proizvedla hidroelektrarna in koliko bi to prispevalo k skupni državni potrošnji. Izračunali smo tudi količino vode, ki je potrebna za namakanje določene vrste rastline in tal. Količino vode smo primerjali s pretokom reke Mure in prikazali, kolikšen vpliv bi imelo namakanje na rečni pretok.
Ključne besede: gradbeništvo, reka Mura, energija, namakalni sistemi, hidroelektrarne
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 457; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

10.
Ocena možnosti izkoriščanja vodne energije z Darrieusovo turbino na reki Muri
Simon Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek ocenjevanja možnosti izkoriščanja vodne energije z Darrieusovo turbino na reki Muri. Glavna tematika je zasnova konstrukcije, ki omogoča dogradnjo vodne turbine na že obstoječo infrastrukturo. V sklopu diplomskega dela so bile izvedene eksperimentalne meritve na reki Muri, katerih rezultate smo uporabili kot osnovo za numerično analizo toka. Iz numerične analize smo odčitali obremenitev, ki jo vodni tok predstavlja in s pomočjo sodobnih inženirskih programov generirali model konstrukcije. Sama konstrukcija je bila nato analizirana v programskem paketu Abaqus. Rdeča nit diplomske naloge je povezava med eksperimentalnim delom in sodobnimi inženirskimi metodami. Končni rezultat je optimizirana nosilna konstrukcija turbine.
Ključne besede: Darrieusova turbina, reka Mura, numerične analize, AVL Fire, konstruiranje, Abaqus
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 213; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici