1. Ponudba športnega turizma ob reki Dravi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaŽan Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Reka Drava ima potencial za razvoj športnega turizma na in ob sami reki, kar se kaže v že izkoriščenem potencialu v večjih mestih, kot so Ptuj, Ruše in Maribor, medtem ko je v ostalih krajih ob reki potencial manj ali povsem neizkoriščen. V nalogi so zbrani podatki o obstoječem stanju infrastrukture in turistične ponudbe ob in na reki Dravi na območju Slovenije, projekti, ki so v teku ali načrtovani ter naši predlogi za razvoj športnega turizma ob in na reki Dravi. V večini obravnavanih krajev bi bilo potrebno urediti čolnarne, priveze, plaže ob reki, otroška igrala, igrišča za športe ob reki, izposojevalnice plovil in podporno gostinsko ponudbo neposredno na lokaciji. Predlagamo, da se raziskava nadaljuje čez pet do deset let, ko bodo zaključeni projekti v teku, kot so ureditev Dravske promenade v Mariboru, ureditev Dravske ulice na Ptuju, ureditev vstopno izstopnih točk in žičnice nad Dravo med Duplekom in Staršami.
Ključne besede: športni turizem, rečni turizem, reka Drava, vodni športi, športna infrastruktura
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 308; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Spoznavanje kulturne dediščine Markovcev skozi zgodbe : diplomsko deloTjaša Lešnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje kulturne dediščine Markovcev skozi zgodbe je ustvarjeno z namenom predstavitve kulturne dediščine domačega kraja na drugačen način, in sicer s pomočjo kakovostnih slikanic. V diplomskem delu je navedena ustrezna in kakovostna literatura, s pomočjo katere je v teoretičnem delu predstavljena družinska pismenost, razvoj bralne pismenosti in njegova pomembnost v predšolskem obdobju. Natančneje je predstavljena občina Markovci ter značilnosti, ki oblikujejo naravno in kulturno dediščino samega kraja. Poudarek je na življenju ob reki Dravi, pustu oz. fašenku ter poljedelstvu, ki je na območju Markovc prisotno še danes. V raziskovalnem delu je uporabljena deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, komparativna metoda, metoda praktičnega dela ter metoda sinteze. Sledi praktični del v katerem je najprej predstavljena multimodalna analiza treh izbranih slikanic. Temu sledijo tri dejavnosti, navezujoče se na posamezno slikanico, v kateri je poudarjen model celostnega branja. Opisane dejavnosti smo izvedli na neslučajnostnem vzorcu, in sicer na treh otrocih starih med 5 in 6 let. Ugotovili smo, da se predšolski otroci z veseljem vključijo v dejavnosti, povezane z branjem, ko imajo ob tem ustrezno vzpodbudo. Pozitivne izkušnje in ustrezna motivacija v otrocih prebudijo še večje zanimanje za branje njim primernega knjižnega gradiva.
Ključne besede: Družinska pismenost, Markovci, pust, reka Drava, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. Selitveni vzorci malega deževnika (Charadrius dubius) iz Slovenije, ugotovljeni z geolokatorji : magistrsko deloTilen Basle, 2020, magistrsko delo Opis: V letih 2016 in 2017 smo na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi opravili raziskavo, s katero smo ugotovili selitvene vzorce malega deževnika (Charadrius dubius). V letu 2016 smo na območju raziskave s pastjo na gnezdu ulovili in z geolokatorji opremili 17 malih deževnikov. V letu 2017 smo ponovno ulovili 8 osebkov in pridobili popolne podatke za 7 naprav (ena naprava je prenehala delovati že nekaj dni po namestitvi). Pridobljene podatke o jakosti ambientalne svetlobe smo obdelali s programskim paketom BASTRACK in tako pridobili dve lokaciji za vsak dan. Iz zbranih podatkov smo določili postajališča in prezimovališča ptic in opisali njihov selitveni vzorec.
Mali deževniki z reke Drave so gnezdišča v povprečju zapustili 30. junija. Pomembna postajališča zanje so sredozemska obalna mokrišča ter celinska mokrišča Balkanskega polotoka, Turčije in severne Afrike. En osebek je prezimoval v Tuniziji, eden v Egiptu, pet osebkov pa na relativno majhnem območju Podsaharske Afrike, zahodno od Čadskega jezera. V povprečju so na prezimovališčih preživeli 173,6 dni. Selitvena strategija malih deževnikov je serija hitrih premikov med številnimi selitvenimi postojankami, spomladanska selitev pa se predvsem zaradi veliko krajših postankov (postanki povprečno 11,8 dni), odvije precej hitreje kot jesenska (postanki povprečno 72,9 dni). Na gnezdišča so se ptice v povprečju vrnile 27. marca, povprečna dolžina celotne selitvene poti pa je znašala 7285,3 kilometra.
Ključne besede: mali deževnik, Chradrius dubius, reka Drava, selitev ptic, geolokatorji, postajališča, prezimovališča
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 806; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,51 MB) |
4. Revitalizacija območja Mariborskega otoka : magistrsko deloMaruša Fajt, 2021, magistrsko delo Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po revitalizaciji območja in prenovi kopališke stavbe Mariborskega otoka. Lokacija območja obravnave se nahaja 3 kilometre od središča mesta Maribor in je vpeta v zelen rob mesta. Zaradi obstoječe, dotrajane infrastrukture lokacija ne izkorišča svojega potenciala.
Teoretični del obsega kratek opis lokacije in zgodovine mesta Maribor. Predstavljena programska izhodišča, ki zajemajo smernice za oblikovanje kopališč in stavb 20. stoletja.
Projektna naloga se osredotoča na obnovo obstoječega objekta na lokaciji Mariborskega otoka in revitalizacijo vplivnega območja obravnave. Z oblikovanjem vozlišč in prostorskih intervencij obnavljamo obstoječo krožno pot ob reki Dravi. Vzpostavi se povezava otoka na desno nabrežje reke Drave in načrtuje poenotena urbana oprema. Programski in prostorski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k ohranjanju narave in kulturne dediščine. Zasnova Mariborskega otoka ponuja racionalno izrabo prostora. Celovita arhitekturna rešitev prispeva k oživljanju območja, ki daje lokalnim prebivalcem višjo kakovost bivanja v mestu. Rešitev prispeva k prostorski identiteti mesta Maribor.
Ključne besede: Mariborski otok, urbanizem, krožna pot, reka Drava, revitalizacija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 321
Celotno besedilo (154,10 MB) |
5. Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE OžbaltJernej Košir, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije.
Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi.
Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska.
Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Ključne besede: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1390; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,70 MB) |
6. Razširjanje onesnaževal po rekahLaura Maleš, 2017, diplomsko delo Opis: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Ključne besede: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2017; Ogledov: 1749; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,55 MB) |
7. Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščihMarija Meznarič, 2016, doktorska disertacija Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 8875; Prenosov: 407
Celotno besedilo (6,14 MB) |
8. RIBJE STEZE OB HIDROELEKTRARNAH NA REKI DRAVIDimiter Kostadinovski, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja primerne rešitve zagotavljanja prehodnosti za ribje selitve ob hidroelektrarnah. Ribje steze so posebni objekti, ki ribam omogočajo selitev na drstišča in druge potrebne habitate, s čimer se obnavlja in ohranja biotska pestrost in dobro ekološko stanje voda in narave. V diplomskem delu je predstavljena sanacija ribje steze na jezu Hidroelektrarne Mariborski otok na reki Dravi, prikazane pa so tudi idejne rešitve za ribjo stezo ob Hidroelektrarni Fala.
Ključne besede: selitev rib, ribje steze, hidroelektrarne, reka Drava
Objavljeno v DKUM: 14.12.2015; Ogledov: 2180; Prenosov: 169
Celotno besedilo (15,55 MB) |
9. |
10. Turizem v Občini MutaNadja Pušnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Turizem v Občini Muta so bile obravnavane značilnosti pojma turizem in razsežnosti te dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, če ima Muta možnosti za razvoj turizma. Pridobljeni so bili tudi statistični podatki, s katerimi je bilo ugotovljeno stanje turizma v občini skozi leta. Podani in argumentirani so bili tudi predlogi za prihodnji razvoj turizma. V uvodnem delu so bili razloženi osnovni pojmi v okviru izbrane teme, v jedrnem delu so bili ti pojmi navezani na domači kraj, ki je bil v tem delu tudi predstavljen in opisan. Vse ugotovitve in odgovori na raziskovalna vprašanja so bili zapisani v zaključnem delu. Uporabljene so bile različne metode dela: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, deskriptivna metoda ter statistična metoda. Ugotovljeno je bilo, da ima občina Muta odprte možnosti za razvoj turizma, razvije se lahko več oblik turizma, ni pa občina Muta turistični kraj v pravem pomenu besedne zveze.
Ključne besede: Občina Muta, reka Drava, Mučka Bistrica, Sedelnikov slap, rotunda sv. Janeza Krstnika, Kmetija Herk
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 3149; Prenosov: 341
Celotno besedilo (4,53 MB) |
