SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GRADNJA MALIH HIDROELEKTRARN NA NARAVOVARSTVENIH OBMOČJIH
Boštjan Zamuda, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti postavitve male hidroelektrarne na odseku reke Drave od Melja do Ptuja. To območje je zaščiteno, zato zanj veljajo posebna naravovarstvena določila, ki so v nalogi tudi predstavljena. Analizirali smo pretoke reke in opredelili naravovarstvena območja, ki so primerna za gradnjo. S pomočjo kartografije smo raziskali rečno korito. Zanimali so nas padci, širina in dno rečnega korita, ki so primerni za postavitev hidroelektrarne. Na podlagi vseh zakonskih omejitev in dobljenih podatkov smo predstavili nekaj obstoječih hidroelektrarn, ki so primerne za obravnavani odsek reke Drave. Opredelili smo karakteristične lastnosti teh hidroelektrarn in za analizirane podatke opravili tudi izračune moči in stroškov hidroelektrarn s pomočjo programa RET Screen.
Ključne besede: elektrotehnika, hidroelektrarne, male hidroelektrarne, naravovarstvena območja, reka Drava, turbine
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 1810; Prenosov: 225
.pdf Polno besedilo (12,10 MB)

2.
TURIZEM V OBČINI MUTA
Nadja Pušnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Turizem v Občini Muta so bile obravnavane značilnosti pojma turizem in razsežnosti te dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, če ima Muta možnosti za razvoj turizma. Pridobljeni so bili tudi statistični podatki, s katerimi je bilo ugotovljeno stanje turizma v občini skozi leta. Podani in argumentirani so bili tudi predlogi za prihodnji razvoj turizma. V uvodnem delu so bili razloženi osnovni pojmi v okviru izbrane teme, v jedrnem delu so bili ti pojmi navezani na domači kraj, ki je bil v tem delu tudi predstavljen in opisan. Vse ugotovitve in odgovori na raziskovalna vprašanja so bili zapisani v zaključnem delu. Uporabljene so bile različne metode dela: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, deskriptivna metoda ter statistična metoda. Ugotovljeno je bilo, da ima občina Muta odprte možnosti za razvoj turizma, razvije se lahko več oblik turizma, ni pa občina Muta turistični kraj v pravem pomenu besedne zveze.
Ključne besede: Občina Muta, reka Drava, Mučka Bistrica, Sedelnikov slap, rotunda sv. Janeza Krstnika, Kmetija Herk
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1345; Prenosov: 220
.pdf Polno besedilo (4,53 MB)

3.
VPLIV MALE HIDROELEKTRARNE MELJE NA IZKORIŠČANJE BIOLOŠKEGA MINIMUMA REKA DRAVE
Matej Klemenc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene proizvodne kapacitete za proizvodnjo električne energije na reki Dravi. Zraven je dodan tudi kratek opis same reke. Na kratko so opisane posamezne dravske elektrarne ter koliko električne energije vsaka proizvede. Podrobneje je opisana mala hidroelektrarna Melje. Predstavljeno je stanje stare elektrarne Melje pred izgradnjo nove elektrarne ter sami vzroki, ki so botrovali k novi izgradnji. V programskem orodju RETScreen pa je narejena tudi analiza same nove elektrarne, ki je zgrajena na jezu Melje.
Ključne besede: reka Drava, mala hidroelektrarna, RETScreen programsko orodje
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1210; Prenosov: 184
.pdf Polno besedilo (3,14 MB)

4.
RIBJE STEZE OB HIDROELEKTRARNAH NA REKI DRAVI
Dimiter Kostadinovski, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja primerne rešitve zagotavljanja prehodnosti za ribje selitve ob hidroelektrarnah. Ribje steze so posebni objekti, ki ribam omogočajo selitev na drstišča in druge potrebne habitate, s čimer se obnavlja in ohranja biotska pestrost in dobro ekološko stanje voda in narave. V diplomskem delu je predstavljena sanacija ribje steze na jezu Hidroelektrarne Mariborski otok na reki Dravi, prikazane pa so tudi idejne rešitve za ribjo stezo ob Hidroelektrarni Fala.
Ključne besede: selitev rib, ribje steze, hidroelektrarne, reka Drava
Objavljeno: 14.12.2015; Ogledov: 395; Prenosov: 32
.pdf Polno besedilo (15,55 MB)

5.
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Marija Meznarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 386; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (6,14 MB)

6.
Razširjanje onesnaževal po rekah
Laura Maleš, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Ključne besede: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici