1. Vpliv poklicnega rejništva na partnerske odnose v rejniških družinahAnja Veit, 2020, magistrsko delo Opis: Družina kot osnovna celica družbe danes še vedno velja za najpomembnejši element človekovega razvoja. Ne gre pa zanikati, da so družbene spremembe vodile v njene premike v smer pluralizacije družinskih oblik in družinskega življenja, kar se odraža tudi v vse večjem pojavu socialnega starševstva. Ena izmed najpogostejših oblik le-tega pri nas je institut rejništva. Gre za neinstitucionalno varstvo otrok in oseb, ki začasno ne morejo živeti v svoji matični družini. Del rejnikov v Sloveniji se dodatno odloča za opravljanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica, pri čemer zaradi specifične strukture dela poklicno in družinsko okolje nenehno sovpadata. Takemu poklicu je podvržena celotna družinska dinamika, še posebej pa partnerski odnos znotraj rejniške družine.
Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del, ki osvetljujeta izvajanje rejniške dejavnosti v Sloveniji. Izpostavlja se poklicno rejništvo ter vpliv tega socialnovarstvenega ukrepa na partnerske odnose znotraj rejniških družin. Izsledki raziskave kažejo, da partner poklicnemu rejniku predstavlja pomemben vir opore in pomoči; pri tem je bolj kot ne ključna tudi njegova usposobljenost za pomoč pri rejnikovem poklicu. Kljub temu da poklicni rejniki opravljajo delo od doma, ne smemo trditi, da zato lahko partnerju posvetijo več časa. Ugotavlja se, da tovrstni poklic omogoča večjo povezanost, boljšo komunikacijo ter brani pred odtujitvijo v partnerskem odnosu. Izzove pa nestrinjanja, povezana z rejnikovim delom. Zaključimo lahko, da izvajanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica ob vzajemnem trudu pozitivno vpliva na partnerski odnos.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, rejenec, rejniška dejavnost kot edini poklic, partnerski odnos
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 1222; Prenosov: 242
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. DIPLOMIRANI ORGANIZATOR – MENEDŽER KOT SODELAVEC SOCIALNEGA DELAVCA PRI PRIPRAVI IN IZVAJANJU POSTOPKA V ZVEZI Z REJNIŠTVOMMirjana Ćetković, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Rejništvo je zakonsko organizirano kot začasna oblika varstva tistih otrok, ki ne morejo prebivati v biološki družini z namenom, da se razmere v družini uredijo. V proces rejništva so vpleteni različni akterji, ključno vlogo pa imajo pri tem socialni delavci.
V diplomski nalogi je obdelano področje rejništva, predvsem z vidika priprave in izvedbe rejništva ter problematike na področju rejništva. Priprava in izvedba rejništva se nanašata na zakonsko določene naloge države, centrov za socialno delo, strokovnih delavcev ter matične družine. Problematika rejništva pa je obravnavana predvsem glede na preobremenjenost strokovnih delavcev v postopku rejništva, neučinkovitost oziroma učinkovitost centrov za socialno delo ter glede na težave, ki jih izpostavljajo rejniki.
V okviru diplomske naloge je izvedena tudi spletna anketa med socialnimi delavci z namenom ugotoviti preobremenjenost socialnih delavcev pri izvedbi postopka rejništva v okviru njihovih delovnih nalog. Socialni delavci so sicer potrdili, da so preobremenjeni, vendar pretirane potrebe po pomoči dodatnih strokovnih sodelavcev niso izrazili. Izpostavljajo sicer pomanjkanje kadra, vendar menijo, da lahko, kljub preobremenjenosti, sami v celoti kakovostno opravijo postopek rejništva. Tako so tudi ocenili, da bi diplomirani organizator – menedžer lahko na tem področju izvajal predvsem dokumentacijska dela, promocijo rejništva, organiziral srečanja in dejavnosti za otroke. Nikakor pa po njihovem mnenju tovrstni kader ne bi mogel izvajati zahtevnejših del, npr. pripravljati starše in otroke na namestitev v rejniško družino ali nameščati otroka v rejniško družino ali oblikovati in izvajati individualne projektne skupine.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, socialni delavec, center za socialno delo, preobremenjenost
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1896; Prenosov: 128
Celotno besedilo (782,33 KB) |
3. NAVEZANOST REJENCEV NA REJNIŠKO DRUŽINOSimona Dietner, 2015, diplomsko delo Opis: Osrednji problem diplomske naloge je navezanost rejencev na rejniško družino. Osredotočila sem se na rejniško družino, njeno vlogo pri razvoju rejenca in pomen navezanosti znotraj družine.
V teoretičnem delu diplomske naloge sem se omejila na tri glavna področja. V prvem delu sem opisala pojem družina, naloge družine, kako se je družina razvijala skozi različna zgodovinska obdobja ter naštela in opisala različne vrste družin.
V drugem delu sem podrobneje opisala rejniško družino oz. rejništvo kot dejavnost. Opredelila sem nekaj splošnih pojmov v povezavi z rejništvom, ter opisala urejenost rejništva v Sloveniji in po svetu. Nekaj vrstic sem namenila tudi razvoju rejništva in izvajanju le-tega v preteklosti.
V tretjem delu sem opredelila teorijo navezanosti, in sicer stopnje navezanosti, kdaj se katera stopnja začne in kako dolgo traja. Predstavila sem pomen navezanosti za otrokov razvoj in tudi to, kaj vpliva na otrokovo navezanost na ljudi.
Empirični del diplomske naloge sem izvedla na podlagi anketnega vprašalnika, podatke pa sem obdelala z računalniškim programom SPSS. Zanimala me je navezanost rejencev na rejniške družine; ali se bolj navežejo na rejnico ali na rejnika. Prav tako me je zanimalo, s kom imajo bolj kakovosten odnos.
Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v kakovosti navezanosti in odnosov rejencev in rejenk z rejniki in rejnicami. Kot sem razbrala iz odgovorov rejencev, so le-ti bolj navezani na rejnico in se z njo tudi boljše razumejo in lažje odkrito pogovarjajo.
Ključne besede: družina, rejništvo, rejnik, rejenec, center za socialno delo, varna navezanost, tuja situacija
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 2595; Prenosov: 361
Celotno besedilo (420,34 KB) |
4. Pedagoški vidiki rejništvaTadeja Ketiš, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pedagoški vidiki rejništva so v teoretičnem delu predstavljeni sistem rejništva, rejniška družina in dolžnost njenih članov, med katere sodi tudi obvezno izobraževanje in usposabljanje rejnikov. Pri opisu rejništva sta v ospredju predvsem rejenec in rejnik, predstavljene so njune dolžnosti in namen ter ureditev rejništva. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je opisano izobraževanje in usposabljanje za rejnike. Oboje je zelo pomembno, saj pomaga rejnikom pri kvalitetnem izvajanju rejništva. V empiričnem delu je predstavljena raziskava na območju Ptuja, katere namen je bil dobiti vpogled v usposabljanje in izobraževanje rejnikov ter njihovo mnenje o tem, kaj je na tem področju dobrega in kaj bi lahko spremenili. Ugotovljeno je bilo, da rejniki že vrsto let izvajajo rejništvo in da imajo v rejniški družini do tri rejence. Za rejništvo so se odločili predvsem zaradi želje pomagati otrokom, katerim je otežen razvoj v lastni družini. Zagotovljeno je bilo tudi, da rejniki redno obiskujejo izobraževanja in da so zadovoljni z organizacijo in izvajanjem ter vsebino tega.
Ključne besede: Ključne besede: rejništvo, rejenec, rejnik, usposabljanje, izobraževanje, zakon o izvajanju rejniške dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 14.05.2012; Ogledov: 2095; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. PRAVNA UREDITEV REJNIŠTVA V SLOVENIJI Z OZIROMA NA REJNIŠTVO MED SORODNIKILucija Arzenšek, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga prikazuje kompleksno pravno ureditev rejništva v Republiki Sloveniji, čemur sledi ureditev rejništva na mednarodnem nivoju. Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki so nameščeni v rejniško družino in začasno ne morejo prebivati v svoji biološki družini. Sistem rejništva predstavlja odgovornost države, da otrokom, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih matičnih starših, država najde družino, v kateri bodo pridobili pozitivno družinsko izkušnjo. Center za socialno delo je organ, pristojen za oddajo otroka v rejniško družino. Po namestitvi otroka v rejništvo je dolžnost CSD oblikovanje in sestajanje individualne projektne skupine, v kateri načrtujejo strokovno obravnavo rejenca in neposredno spremljajo njegov razvoj v rejniški družini. Vsebina naloge zajema tudi podrobne okoliščine in vzroke v matični družini, ki posledično privedejo do oddaje otroka v rejniško družino. V statističnih podatkih je zajeto številu otrok v rejništvu, številu rejniških družin, itd. Ti podatki so prikazani v tabelah, v nadaljevanju pa so analizirani in argumentirani. Posebna pozornost je namenjena obliki rejništva, kjer vlogo rejnika prevzeme in izvršuje sorodnik. V okviru sorodstva je opisano kakšno vlogo in težo pripisujemo sorodstvu in krvni povezanosti med sorodniki.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, rejenec, rejniška družina, individualna projektna skupina, sorodnik v vlogi rejnika
Objavljeno v DKUM: 25.03.2010; Ogledov: 5518; Prenosov: 870
Celotno besedilo (3,84 MB) |
6. REJNIŠTVO KOT OBLIKA DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMIAndrej Janžekovič, 2010, diplomsko delo Opis: Jedro moje diplomske naloge sestavljata dva poglavitna pojma in sicer otrok s posebnimi potrebami ter rejništvo, ki se proti koncu jedra povežeta v skupni pojem rejništvo otrok s posebnimi potrebami. Tako je v tej diplomski nalogi predstavljena analiza posebne oblike družbenega varstva, ki ima v osnovi pri nas že dolgoletno tradicijo, vendar pa je v tej obliki med ljudmi dokaj nepoznana.
Ko smo v Sloveniji sprejeli naziv otrok s posebnimi potrebami, smo temu nazivu dali nov obseg in vsebino, saj smo s tem zajeli bistveno širši del populacije. Kdo vse spada v to krhko skupino populacije ter kako je ta skupina normirana v slovenski zakonodaji, predstavlja prvi del diplomske naloge. V nadaljevanju najdemo obširno predstavitev rejništva kot oblike družbenega varstva v socialni državi.
Kakšne so pravice otrok s posebnimi potrebami ter vseh drugih udeležencev v sistemu rejništva, razkriva zadnji del diplomske naloge. Vse skupaj je podkrepljeno z razmišljanjem o vlogah vseh elementov rejniškega sistema, vključno s pomembno vlogo države kot varuhom pravic vseh udeleženih.
Ključne besede: otrok s posebnimi potrebami, rejništvo, rejniška družina, rejnik, rejenec, družbeno varstvo
Objavljeno v DKUM: 29.01.2010; Ogledov: 3801; Prenosov: 459
Celotno besedilo (1,41 MB) |
7. Psihološke značilnosti otrok v rejništvuKsenija Potočnik, 2009, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na družini kot osnovni in nezamenljivi celici družbe, v kateri poteka vzgoja in skrb za otroke. Člani družine se sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, v spoznavnih izkušnjah, v oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od družinskih članov. Vendar ne obstaja le en tip družine. Danes imamo v Sloveniji tako kot drugod v Evropi opraviti z raznovrstnostjo oblik in načinov družinskega življenja. Eden od njih je rejniška družina. Namen rejništva je, da se otrokom, ki so bili mnogokrat zanemarjeni in tako ali drugače zlorabljeni, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo.
Rejniška družina ima ob sprejemu rejenca težko nalogo. Osebnostni razvoj rejenca je namreč zaradi nefunkcionalnosti matične družine lahko hudo ogrožen. Rejniški otroci so bili mnogokrat razočarani, ogoljufani in zatajeni, zaradi tega rejniške starše preizkušajo in od njih pričakujejo takšno ravnanje, ki bi jim povrnilo osnovno zaupanje, da je svet vendarle dober. Nezadovoljstvo, uporništvo in razočaranje se pri njih kažejo kot različne oblike čustvenih in vedenjskih težav, ki jih izražajo z disocialnim vedenjem.
Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Ta je bil opravljen na vzorcu 12 rejnikov in 32 rejencev z območja pristojnega Centra za socialno delo Slov. Bistrica. Za potrditev odgovorov anketnega vprašalnika smo uporabili še individualni vodeni intervju s pristojno socialno delavko na omenjenem centru.
Ključne besede: družina, funkcionalna družina, nefunkcionalna družina, rejniška družina, rejnik, rejenec, center za socialno delo, čustva, vedenje, čustvene težave, vedenjske težave, disocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2010; Ogledov: 4133; Prenosov: 674
Celotno besedilo (638,74 KB) |
8. OTROK IN ŽIVLJENJE V REJNIŠKI DRUŽINIZlatka Vetrih, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali rejniške družine in življenje otrok v njih. Ob besedi rejništvo pomislimo na vse tiste otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, in na njihove stiske, težko otroštvo, čustveno praznino. Hkrati pomislimo tudi na vse tiste rejnice in rejnike, ki se tem otrokom trudijo dajati brezpogojno ljubezen, toplo in varno ognjišče. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava o rejniških družinah v upravni enoti Slov. Bistrica.
V raziskavo so bile vključene vse rejniške družine upravne enote Slov. Bistrica. Raziskava je pokazala, da se z rejništvom ukvarjajo predvsem ženske, ki večinoma prihajajo iz delavskih družin. V rejništvu imajo tudi do štiri rejence, za rejništvo so se odločile predvsem iz ljubezni do otrok. Večina rejencev je morala zapustiti matično družino zaradi alkohola v družini, stiki z biološkimi starši so prisotni redko.
Ugotovili smo, da na Centru za socialno delo Slov. Bistrica z rejniškimi družinami sodelujejo dobro.
Ključne besede: rejništvo, rejenec, rejnik, rejniška družina, biološki starši, center za socialno delo
Objavljeno v DKUM: 02.03.2009; Ogledov: 4670; Prenosov: 869
Celotno besedilo (857,16 KB) |
9. |
