1. Vpliv poklicnega rejništva na partnerske odnose v rejniških družinahAnja Veit, 2020, magistrsko delo Opis: Družina kot osnovna celica družbe danes še vedno velja za najpomembnejši element človekovega razvoja. Ne gre pa zanikati, da so družbene spremembe vodile v njene premike v smer pluralizacije družinskih oblik in družinskega življenja, kar se odraža tudi v vse večjem pojavu socialnega starševstva. Ena izmed najpogostejših oblik le-tega pri nas je institut rejništva. Gre za neinstitucionalno varstvo otrok in oseb, ki začasno ne morejo živeti v svoji matični družini. Del rejnikov v Sloveniji se dodatno odloča za opravljanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica, pri čemer zaradi specifične strukture dela poklicno in družinsko okolje nenehno sovpadata. Takemu poklicu je podvržena celotna družinska dinamika, še posebej pa partnerski odnos znotraj rejniške družine.
Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del, ki osvetljujeta izvajanje rejniške dejavnosti v Sloveniji. Izpostavlja se poklicno rejništvo ter vpliv tega socialnovarstvenega ukrepa na partnerske odnose znotraj rejniških družin. Izsledki raziskave kažejo, da partner poklicnemu rejniku predstavlja pomemben vir opore in pomoči; pri tem je bolj kot ne ključna tudi njegova usposobljenost za pomoč pri rejnikovem poklicu. Kljub temu da poklicni rejniki opravljajo delo od doma, ne smemo trditi, da zato lahko partnerju posvetijo več časa. Ugotavlja se, da tovrstni poklic omogoča večjo povezanost, boljšo komunikacijo ter brani pred odtujitvijo v partnerskem odnosu. Izzove pa nestrinjanja, povezana z rejnikovim delom. Zaključimo lahko, da izvajanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica ob vzajemnem trudu pozitivno vpliva na partnerski odnos.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, rejenec, rejniška dejavnost kot edini poklic, partnerski odnos
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 1222; Prenosov: 242
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Rejniška pogodba: primerjava med Slovenijo in HrvaškoSara Šešerko, 2018, diplomsko delo Opis: V Ustavi Republike Slovenije predstavlja starševstvo temeljno človekovo pravico vsakega posameznika. Ker rejništvo predstavlja enega izmed posegov v to pravico, je to institut, ki zahteva ažurno prilagajanje pravni ureditvi in tudi preverjanje v praksi. Otrok se v Republiki Sloveniji namesti v rejništvo, v kolikor nima svoje družine ali če iz kakšnih drugih razlogov ne more prebivati pri svojih starših. Preden pa lahko rejnik začne izvajati rejništvo, mora izpolniti določene pogoje in pridobiti dovoljenje za izvajanje rejništva, pri čemer je slovenska pravna ureditev zelo podobna hrvaški. V Republiki Sloveniji bo po novi zakonodaji poslej večjo vlogo pri odločanju o rejništvu imelo sodišče, medtem ko v hrvaški pravni ureditvi, to vlogo nosi še vedno center za socialno delo. Bistvo diplomskega dela, je v okviru postopka oddaje rejenca v rejništvo, sklenitev rejniške pogodbe, ki ima tudi določeno pogodbeno vsebino. Po hrvaški zakonodaji je ta vsebina širša, čeprav jo opredeljuje zgolj en zakon. Pomembno je poudariti tudi, da rejniško pogodbo na Hrvaškem sklene pristojni center za socialno delo na področju stalnega prebivališča rejnika in rejnik, pri nas pa pristojni center za socialno delo na področju stalnega prebivališča rejenca in rejnik. Naša zakonodaja glede rejništva je obsežnejša, vprašanje pa je ali je tudi boljša in učinkovitejša.
Ključne besede: Rejništvo, rejniška pogodba, družinsko pravo, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2018; Ogledov: 2088; Prenosov: 302
Celotno besedilo (881,24 KB) |
3. Javna pooblastila centrov za socialno delo in upravni postopek oddaje otroka v rejništvoŠpela Havle, 2017, diplomsko delo Opis: Centrom za socialno delo so z vrsto zakonov podeljena javna pooblastila iz državne pristojnosti – izvajajo vrsto del in nalog, pri čemer so v ospredju socialnovarstvene storitve; določene aktivnosti, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih v upravnih zadevah, pa so vodene po upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku se v upravnih postopkih pred centri za socialno delo uporablja subsidiarno, ko v področnih zakonih ni urejen poseben upravni postopek. Zaradi narave socialnega dela nastaja konflikt med oblastno funkcijo centrov za socialno delo in osnovnimi nalogami svetovanja in pomoči ljudem, saj se prepletata servisna in izvršilna funkcija centrov za socialno delo. Že vrsto let obstaja soglasje, da odločanje centrov za socialno delo z upravnimi odločbami ni najprimernejše, saj so centri za socialno delo postavljeni v več različnih vlog, ki so si med seboj lahko tudi kontradiktorne, zato se bo tovrstno odločanje prestavilo na pristojna sodišča. Potem ko se je v letu 2016 v splošni in strokovni javnosti zgodil odmeven primer 'koroških dečkov', so se v različnih medijskih nastopih starih staršev dečkov in njunih pravnih predstavnikov na eni strani ter predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centrov za socialno delo in strokovnjakov s področja socialne stroke na drugi strani, so se javno pokazala velika razhajanja v razumevanju in uporabi pravnih predpisov. Izhajajoč iz tega primera smo si zastavili osnovni cilj naše naloge, da proučimo pravno ureditev in prakso pristojnih organov s področja rejništva v Sloveniji ter da opravimo pregled primera 'koroških dečkov'. V raziskavi smo ugotovili, da veljavna zakonodaja na področju rejništva pušča preveč odprtih vprašanj in pravnih praznin, zato v postopkih izvajanja rejniške dejavnosti oziroma izdajanja dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti prihaja do nezakonite prakse in nejasne ločnice med strokovnim delom in izvajanjem upravnega postopka.
Ključne besede: javno pooblastilo, center za socialno delo, upravni postopek, rejništvo.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2017; Ogledov: 2823; Prenosov: 236
Celotno besedilo (530,40 KB) |
4. Od najdenčkov do rejencevSimona Simonič, 2016, diplomsko delo Opis: Na družbenem polju reševanja socialnih vprašanj, kjer so bili zapuščeni otroci in sirote med najbolj potrebnimi pomoči, so jim sprva nudile pomoč dobrodelne organizacije ter premožni posamezniki s svojimi velikodušnimi prispevki. Šele kasneje v 2. polovici 18. stoletja je skrb za to ranljivo skupino otrok prevzela država in jim z ustanavljanjem dobrodelnih ustanov pomagala, po kasnejših dognanjih pa jim celo škodovala, saj so zaradi slabega ravnanja v najdenišnicah pomrli prenekateri otroci. Njihova smrt je bila v času zgražanja nad rojstvom nezakonskega otroka često zaželena, saj je mater rešila sramote, obenem pa je bilo eno siroče manj, ki bi moglo bremeniti deželni sklad.
V času Avstro-Ogrske, pod vladavino cesarja Jožefa II. je bila na naših tleh osnovana najdenišnica, vendar se je skozi svoj obstoj nenehno spopadala z enormnimi stroški, kar je pripeljalo k njenemu koncu.
Vsem otrokom, ki so začeli svojo življenje v vrtljivi napravi najdenišnice ali se kakorkoli znašli za njenimi zidovi, so nadeli pridevek najdenček. Od tod naprej so romali v rejniške družine, največkrat kmečke ter postali njeni hlapci in dekle. V precejšnji meri, vendar tudi s svetlimi izjemami, je bila življenjska pot rejencev trnova, kar je bila posledica rejniškega sistema, ki je bil skozi zgodovino svojega nastajanja zakonsko neurejen in kot tak podvržen izkoriščanju ter prevaram, ki pa so jo občutili nihče drug kakor ravno otroci.
Ključne besede: najdenček, najdenišnica v Ljubljani, rejništvo, zlorabe, nadzorniki, nezakonski otroci, pravna zaščita otrok, 2. polovica 18. stoletja
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1392; Prenosov: 112
Celotno besedilo (915,73 KB) |
5. DIPLOMIRANI ORGANIZATOR – MENEDŽER KOT SODELAVEC SOCIALNEGA DELAVCA PRI PRIPRAVI IN IZVAJANJU POSTOPKA V ZVEZI Z REJNIŠTVOMMirjana Ćetković, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Rejništvo je zakonsko organizirano kot začasna oblika varstva tistih otrok, ki ne morejo prebivati v biološki družini z namenom, da se razmere v družini uredijo. V proces rejništva so vpleteni različni akterji, ključno vlogo pa imajo pri tem socialni delavci.
V diplomski nalogi je obdelano področje rejništva, predvsem z vidika priprave in izvedbe rejništva ter problematike na področju rejništva. Priprava in izvedba rejništva se nanašata na zakonsko določene naloge države, centrov za socialno delo, strokovnih delavcev ter matične družine. Problematika rejništva pa je obravnavana predvsem glede na preobremenjenost strokovnih delavcev v postopku rejništva, neučinkovitost oziroma učinkovitost centrov za socialno delo ter glede na težave, ki jih izpostavljajo rejniki.
V okviru diplomske naloge je izvedena tudi spletna anketa med socialnimi delavci z namenom ugotoviti preobremenjenost socialnih delavcev pri izvedbi postopka rejništva v okviru njihovih delovnih nalog. Socialni delavci so sicer potrdili, da so preobremenjeni, vendar pretirane potrebe po pomoči dodatnih strokovnih sodelavcev niso izrazili. Izpostavljajo sicer pomanjkanje kadra, vendar menijo, da lahko, kljub preobremenjenosti, sami v celoti kakovostno opravijo postopek rejništva. Tako so tudi ocenili, da bi diplomirani organizator – menedžer lahko na tem področju izvajal predvsem dokumentacijska dela, promocijo rejništva, organiziral srečanja in dejavnosti za otroke. Nikakor pa po njihovem mnenju tovrstni kader ne bi mogel izvajati zahtevnejših del, npr. pripravljati starše in otroke na namestitev v rejniško družino ali nameščati otroka v rejniško družino ali oblikovati in izvajati individualne projektne skupine.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, socialni delavec, center za socialno delo, preobremenjenost
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1896; Prenosov: 128
Celotno besedilo (782,33 KB) |
6. Vloga Rejniškega društva Slovenije v sistemu rejništvaKatja Dunaj, 2016, diplomsko delo Opis: Sistem rejništva v Sloveniji predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju socialne varnosti otrokom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini.
V diplomski nalogi smo najprej opredelili temeljne pojme rejništva kot so matična družina, rejniška družina, rejnik in otrok v rejniški družini, nato pa opisali sistem rejništva v preteklosti. V naslednji fazi smo temeljito preučili Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, vlogo Centra za socialno delo in delovanje Rejniškega društva.
Empirični del diplomske naloge se ukvarja z odgovorom na vprašanje, katere aktivnosti Rejniškega društva Slovenije predstavljajo v sistemu rejništva dodano vrednost. S tem namenom smo opravili deset intervjujev z aktivnimi rejnicami, kjer so spregovorile o prednostih in slabostih trenutnega rejniškega sistema, na katerih področjih potrebujejo dodatno pomoč in za katere trenutne rešitve menijo, da so ustrezne. Na podlagi analize zbranih podatkov smo ugotovili, da ima Rejniško društvo pomembno vlogo pri zagotavljanju čim bolj kakovostnega sistema rejništva, saj predstavlja pomemben vezni člen med rejnicami, centri za socialno delo in pristojnim ministrstvom. Rejniško društvo med drugim opozarja stroko na težave v rejništvu, povezuje rejniške družine, izobražuje, informira, nudi psihoterapevtsko pomoč otrokom v rejništvu in se povezuje s šolo.
Tako smo zastavili temeljne smernice za delo Rejniškega društva v bodoče, obenem pa tudi centrom za socialno delo ponudili konkretne rešitve za težave, ki nastajajo pri izvajanju rejniške dejavnosti.
Ključne besede: rejništvo, Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, Center za socialno delo, Rejniško društvo Slovenije
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1909; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,74 MB) |
7. ODGOVORNOST REJNIKOVTara Bertoncelj, 2016, diplomsko delo Opis: Država nosi pomembno odgovornost, da otroke, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo bivati pri svojih starših, premesti v nadomestno - rejniško družino, v kateri otrok biva in je deležen zanj primerne oskrbe, nege, vzgoje, podpore in ljubezni ter pozitivne družinske izkušnje nasploh, dokler se razmere v matični družini ne popravijo oziroma izboljšajo. Center za socialno delo (CSD) je kot nosilec javnih pooblastil odgovoren za odločitev v zvezi z odvzemom in oddajo otroka v rejništvo. V okvir te odločitve spada tudi dolžnost preverjanja pogojev in motivov ter primernosti kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti.
Po sami namestitvi otroka v rejniško družino pa je CSD zadolžen še za opravljanje nadzora nad pravilnim izvajanjem rejništva, aktivno pomoč matični družini, otroku in rejniški družini, če ta pomoč potrebuje, ter sestavo individualne projektne skupine (IPS), na kateri se pripravi natančen načrt obravnave otroka in njegova nadaljnja oskrba, vzgoja in nega v rejniški družini.
Diplomska naloga podrobno analizira institut rejništva in z njim povezane pojme. Osredotoča se na odgovornost in dolžnosti Centra za socialno delo v postopkih rejništva, vse od začetka pa do konca trajanja rejništva ter na odgovornost rejnikov in rejniške družine do otroka, CSD in matične družine.
Ključne besede: rejništvo, otrok, varstvo pravic, nasilje, matična družina, izvajanje rejniške dejavnosti, zakonodaja, center za socialno delo, odgovornost
Objavljeno v DKUM: 17.05.2016; Ogledov: 2293; Prenosov: 262
Celotno besedilo (663,69 KB) |
8. NAVEZANOST REJENCEV NA REJNIŠKO DRUŽINOSimona Dietner, 2015, diplomsko delo Opis: Osrednji problem diplomske naloge je navezanost rejencev na rejniško družino. Osredotočila sem se na rejniško družino, njeno vlogo pri razvoju rejenca in pomen navezanosti znotraj družine.
V teoretičnem delu diplomske naloge sem se omejila na tri glavna področja. V prvem delu sem opisala pojem družina, naloge družine, kako se je družina razvijala skozi različna zgodovinska obdobja ter naštela in opisala različne vrste družin.
V drugem delu sem podrobneje opisala rejniško družino oz. rejništvo kot dejavnost. Opredelila sem nekaj splošnih pojmov v povezavi z rejništvom, ter opisala urejenost rejništva v Sloveniji in po svetu. Nekaj vrstic sem namenila tudi razvoju rejništva in izvajanju le-tega v preteklosti.
V tretjem delu sem opredelila teorijo navezanosti, in sicer stopnje navezanosti, kdaj se katera stopnja začne in kako dolgo traja. Predstavila sem pomen navezanosti za otrokov razvoj in tudi to, kaj vpliva na otrokovo navezanost na ljudi.
Empirični del diplomske naloge sem izvedla na podlagi anketnega vprašalnika, podatke pa sem obdelala z računalniškim programom SPSS. Zanimala me je navezanost rejencev na rejniške družine; ali se bolj navežejo na rejnico ali na rejnika. Prav tako me je zanimalo, s kom imajo bolj kakovosten odnos.
Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v kakovosti navezanosti in odnosov rejencev in rejenk z rejniki in rejnicami. Kot sem razbrala iz odgovorov rejencev, so le-ti bolj navezani na rejnico in se z njo tudi boljše razumejo in lažje odkrito pogovarjajo.
Ključne besede: družina, rejništvo, rejnik, rejenec, center za socialno delo, varna navezanost, tuja situacija
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 2595; Prenosov: 361
Celotno besedilo (420,34 KB) |
9. Rejniški otroci in zdravstvena negaSonja Bedenik, 2014, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu z naslovom Rejniški otroci in zdravstvena nega je predstavljena problematika rejniških otrok in njihova socio-psihološka obravnava. S tem povezujemo medsebojno komunikacijo, ki je posledica določenih bolezenskih stanj s strani otrokovega razvoja k osamosvojitvi. K sistemu rejništva sodijo različni obvezni dejavniki. K temu prištevamo obvezno usposabljanje in izobraževanje rejnikov za nadaljnjo kakovostno izvajanje pomoči. Socialne službe, ki obravnavajo rejniške otroke, ne omogočajo rešljivosti zdravstvenih travm. Rejništvo in matična družina sestavljata celovit proces medsebojnih odnosov. Na osamosvojitev mladostnikov vplivajo mnogi dejavniki.
Socialni sistem je vodilo in pomoč za lažje in strokovno povezovanje mladostnikov v družbi. Nimajo vsi otroci sreče, da se rodijo v družino, kjer lahko odraščajo v veliki meri ljubezni, varnosti, podpori in skrbni negi staršev. Tisti, ki so deležni vsega v obilju, mnogokrat premalo cenijo in uveljavljajo svoje odnose ter vloge v družini. Beseda družina vsakemu posamezniku pomeni svojo izkušnjo, prav tako pa je vloga družine v današnjem času v širšem okolju zelo pomembna.
Ključne besede: medicinska sestra, rejništvo, družina, zdravljenje, medsebojni odnosi, izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2015; Ogledov: 1371; Prenosov: 182
Celotno besedilo (682,71 KB) |
10. REJNIŠTVO V GORIŠKI REGIJIErika Saksida, 2014, diplomsko delo Opis: Rejništvo je oblika socialnega starševstva, kjer je otrok izločen iz matične družine in nameščen v rejniško družino. Pravice in obveznosti, ki so združljive z namenom rejništva, se biološkim staršem v razmerju do otroka rejenca načeloma ohranijo. Ena izmed najpomembnejših pravic, ki se ohrani je pravica staršev do stika z otrokom, ena izmed najpomembnejših obveznosti staršev pa je obveznost preživljati otroka. Rejništvo nastane z odločbo centra za socialno delo o namestitvi otroka v rejništvo. Konkretno rejniško razmerje pa nastane z rejniško pogodbo. Pomembno vlogo pri institutu rejništva ima center za socialno delo, ki nadzoruje delo rejnika, spremlja otrokov razvoj v rejništvu in si hkrati prizadeva, da se v matični družini odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo.
V goriški regiji delujejo štirje centri za socialno delo, Center za socialno delo Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija. S pomočjo vprašalnika sem v diplomsko nalogo vključila raziskavo o izvajanju rejniške dejavnosti v tej regiji. Ena izmed najpomembnejših ugotovitev raziskave je ta, da ostajajo na območju vseh štirih centrov za socialno delo otroci v rejniški družini dolgoročno, in ne kratkoročno, kot zahteva namen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
Ključne besede: rejništvo, socialno starševstvo, otrok rejenec, matična družina, nadomestna družina, center za socialno delo, goriška regija, dolgoročno rejništvo
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 2120; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1,29 MB) |
