| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OTROK IN ŽIVLJENJE V REJNIŠKI DRUŽINI
Zlatka Vetrih, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali rejniške družine in življenje otrok v njih. Ob besedi rejništvo pomislimo na vse tiste otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, in na njihove stiske, težko otroštvo, čustveno praznino. Hkrati pomislimo tudi na vse tiste rejnice in rejnike, ki se tem otrokom trudijo dajati brezpogojno ljubezen, toplo in varno ognjišče. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava o rejniških družinah v upravni enoti Slov. Bistrica. V raziskavo so bile vključene vse rejniške družine upravne enote Slov. Bistrica. Raziskava je pokazala, da se z rejništvom ukvarjajo predvsem ženske, ki večinoma prihajajo iz delavskih družin. V rejništvu imajo tudi do štiri rejence, za rejništvo so se odločile predvsem iz ljubezni do otrok. Večina rejencev je morala zapustiti matično družino zaradi alkohola v družini, stiki z biološkimi starši so prisotni redko. Ugotovili smo, da na Centru za socialno delo Slov. Bistrica z rejniškimi družinami sodelujejo dobro.
Ključne besede: rejništvo, rejenec, rejnik, rejniška družina, biološki starši, center za socialno delo
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 3432; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (857,16 KB)

3.
4.
REJNIŠTVO KOT OBLIKA DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Andrej Janžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Jedro moje diplomske naloge sestavljata dva poglavitna pojma in sicer otrok s posebnimi potrebami ter rejništvo, ki se proti koncu jedra povežeta v skupni pojem rejništvo otrok s posebnimi potrebami. Tako je v tej diplomski nalogi predstavljena analiza posebne oblike družbenega varstva, ki ima v osnovi pri nas že dolgoletno tradicijo, vendar pa je v tej obliki med ljudmi dokaj nepoznana. Ko smo v Sloveniji sprejeli naziv otrok s posebnimi potrebami, smo temu nazivu dali nov obseg in vsebino, saj smo s tem zajeli bistveno širši del populacije. Kdo vse spada v to krhko skupino populacije ter kako je ta skupina normirana v slovenski zakonodaji, predstavlja prvi del diplomske naloge. V nadaljevanju najdemo obširno predstavitev rejništva kot oblike družbenega varstva v socialni državi. Kakšne so pravice otrok s posebnimi potrebami ter vseh drugih udeležencev v sistemu rejništva, razkriva zadnji del diplomske naloge. Vse skupaj je podkrepljeno z razmišljanjem o vlogah vseh elementov rejniškega sistema, vključno s pomembno vlogo države kot varuhom pravic vseh udeleženih.
Ključne besede: otrok s posebnimi potrebami, rejništvo, rejniška družina, rejnik, rejenec, družbeno varstvo
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 2488; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
PRAVNA UREDITEV REJNIŠTVA V SLOVENIJI Z OZIROMA NA REJNIŠTVO MED SORODNIKI
Lucija Arzenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje kompleksno pravno ureditev rejništva v Republiki Sloveniji, čemur sledi ureditev rejništva na mednarodnem nivoju. Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki so nameščeni v rejniško družino in začasno ne morejo prebivati v svoji biološki družini. Sistem rejništva predstavlja odgovornost države, da otrokom, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih matičnih starših, država najde družino, v kateri bodo pridobili pozitivno družinsko izkušnjo. Center za socialno delo je organ, pristojen za oddajo otroka v rejniško družino. Po namestitvi otroka v rejništvo je dolžnost CSD oblikovanje in sestajanje individualne projektne skupine, v kateri načrtujejo strokovno obravnavo rejenca in neposredno spremljajo njegov razvoj v rejniški družini. Vsebina naloge zajema tudi podrobne okoliščine in vzroke v matični družini, ki posledično privedejo do oddaje otroka v rejniško družino. V statističnih podatkih je zajeto številu otrok v rejništvu, številu rejniških družin, itd. Ti podatki so prikazani v tabelah, v nadaljevanju pa so analizirani in argumentirani. Posebna pozornost je namenjena obliki rejništva, kjer vlogo rejnika prevzeme in izvršuje sorodnik. V okviru sorodstva je opisano kakšno vlogo in težo pripisujemo sorodstvu in krvni povezanosti med sorodniki.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, rejenec, rejniška družina, individualna projektna skupina, sorodnik v vlogi rejnika
Objavljeno: 25.03.2010; Ogledov: 4091; Prenosov: 738
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

6.
DRUŽINA V LUČI NOVEGA PREDLOGA DRUŽINSKE ZAKONODAJE
Petra Tivadar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje različne definicije družine, prikazuje kakšno je stanje družin in ureditev zakonodaje glede tega področja v Sloveniji. Osrednja pozornost je namenjena Predlogu družinskega zakonika iz leta 2009. Predstavljene so razlike in novosti glede na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je trenutno v veljavi. Opisuje tudi elemente političnega delovanja, pravni vidik Predloga družinskega zakonika ter odmeve v družbi in medijih glede omenjenega predloga. Izvedeni so bili individualno vodeni intervjuji, ki prikazujejo mnenje različnih strokovnjakov (pravniki, teologi, filozofi, MDDSZ) glede Predloga družinskega zakonika.
Ključne besede: družina, zakonska zveza, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Predlog družinskega zakonika, zunajzakonska skupnost, otrok, rejništvo, posvojitev, skrbništvo
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2136; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
PEDAGOŠKI VIDIKI REJNIŠTVA
Tadeja Ketiš, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pedagoški vidiki rejništva so v teoretičnem delu predstavljeni sistem rejništva, rejniška družina in dolžnost njenih članov, med katere sodi tudi obvezno izobraževanje in usposabljanje rejnikov. Pri opisu rejništva sta v ospredju predvsem rejenec in rejnik, predstavljene so njune dolžnosti in namen ter ureditev rejništva. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je opisano izobraževanje in usposabljanje za rejnike. Oboje je zelo pomembno, saj pomaga rejnikom pri kvalitetnem izvajanju rejništva. V empiričnem delu je predstavljena raziskava na območju Ptuja, katere namen je bil dobiti vpogled v usposabljanje in izobraževanje rejnikov ter njihovo mnenje o tem, kaj je na tem področju dobrega in kaj bi lahko spremenili. Ugotovljeno je bilo, da rejniki že vrsto let izvajajo rejništvo in da imajo v rejniški družini do tri rejence. Za rejništvo so se odločili predvsem zaradi želje pomagati otrokom, katerim je otežen razvoj v lastni družini. Zagotovljeno je bilo tudi, da rejniki redno obiskujejo izobraževanja in da so zadovoljni z organizacijo in izvajanjem ter vsebino tega.
Ključne besede: Ključne besede: rejništvo, rejenec, rejnik, usposabljanje, izobraževanje, zakon o izvajanju rejniške dejavnosti
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1244; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
MOŽNOSTI SODELOVANJA OTROKA PRI ZADEVAH, KI SE NANJ NANAŠAJO
Tadeja Hari, 2012, diplomsko delo

Opis: Otrok je vpleten praktično v vsa področja pravnega urejanja od pravdnih, nepravdnih in upravnih zadev in namen naloge je ugotoviti, kakšne so njegove možnosti sodelovanja v teh zadevah.
Ključne besede: otroško pravo, osebno ime, državljanstvo, verska vzgoja, šolanje, zdravljenje, varstvo in vzgoja, stiki med starši in otroki, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1559; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (598,04 KB)

9.
RAZVOJ DRUŽINSKEGA PRAVA - OD ODZ DO DRUŽINSKEGA ZAKONIKA
Maja Brajnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 1918 je prišlo do združitve jugoslovanskih narodov pod skupnim imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za to obdobje je značilen velik vpliv verskih organizacij na pravno ureditev, kar se je predvsem izrazito kazalo na področju družinskega prava. Starši v razmerju do otrok niso bili enakopravni, žena je bila podrejena možu, ki je veljal za "glavo družine". Leta 1945, v času Federativne ljudske republike Jugoslavije, je bilo družinsko pravo postavljeno na nove temelje. Vsi pravni predpisi, ki so veljali pred in med drugo svetovno vojno, so bili razglašeni za neobstoječe. S tem smo popolnoma opustili uporabo pravne ureditve v stari Jugoslaviji, ki je bila ena izmed najbolj konservativnih v zahodni Evropi. V letu 1971 je z ustavno reformo Socialistične federativne republike Jugoslavije urejanje družinskopravnih razmerij v celoti prešlo v pristojnost posameznih republik. V Republiki Sloveniji je bil leta 1976 sprejet Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je za razliko od prej veljavnih temeljnih zakonov družinskopravno področje celovito uredil. Uredil je zakonsko zvezo, razmerja med starši in otrokom, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Družinska razmerja v Republiki Sloveniji ureja 35 let star zakon, kar sicer dokazuje, da je bil za takratne razmere leta 1976 napisan zelo napredno, saj je bil vse do danes le trikrat noveliran. Največ sprememb je bilo v premoženjskih razmerjih med zakoncema in v razmerju med otrokom in starši, nekatere pristojnosti, ki jih je ob sprejetju Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih imel center za socialno delo, so prešle na sodišča, spremembe so bile tudi na področju varstva in vzgoje otrok, izvrševanja roditeljske pravice ter otrokovih stikov itd. Leta 2011, natančneje 16. junija, je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Družinski zakonik, ki je predstavljal obsežno reformo družinskega prava, vendar do njegove uveljavitve ni prišlo, saj je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zbrala zadostno število podpisov za razpis referenduma, na katerem se je leta 2012 večina državljanov in državljank Slovenije opredelila proti njegovemu sprejemu.
Ključne besede: Družina, otrok, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, enakopravnost, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1244; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (766,79 KB)

10.
Rejniški otroci in zdravstvena nega
Sonja Bedenik, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu z naslovom Rejniški otroci in zdravstvena nega je predstavljena problematika rejniških otrok in njihova socio-psihološka obravnava. S tem povezujemo medsebojno komunikacijo, ki je posledica določenih bolezenskih stanj s strani otrokovega razvoja k osamosvojitvi. K sistemu rejništva sodijo različni obvezni dejavniki. K temu prištevamo obvezno usposabljanje in izobraževanje rejnikov za nadaljnjo kakovostno izvajanje pomoči. Socialne službe, ki obravnavajo rejniške otroke, ne omogočajo rešljivosti zdravstvenih travm. Rejništvo in matična družina sestavljata celovit proces medsebojnih odnosov. Na osamosvojitev mladostnikov vplivajo mnogi dejavniki. Socialni sistem je vodilo in pomoč za lažje in strokovno povezovanje mladostnikov v družbi. Nimajo vsi otroci sreče, da se rodijo v družino, kjer lahko odraščajo v veliki meri ljubezni, varnosti, podpori in skrbni negi staršev. Tisti, ki so deležni vsega v obilju, mnogokrat premalo cenijo in uveljavljajo svoje odnose ter vloge v družini. Beseda družina vsakemu posamezniku pomeni svojo izkušnjo, prav tako pa je vloga družine v današnjem času v širšem okolju zelo pomembna.
Ključne besede: medicinska sestra, rejništvo, družina, zdravljenje, medsebojni odnosi, izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 639; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (682,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici