1. Pojavnost tehnopatij pri kravah molznicah na slovenskih kmetijah : magistrsko deloDavid Slatinek, 2024, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo ocenjevali razširjenost tehnopatij, torej poškodb ali bolezni, ki so nastale zaradi neustrezne hlevske opreme, vključno z ležalnimi površinami, na slovenskih kmetijah. Naključno smo izbrali 16 kmetij znotraj štajerske regije. Na kmetijah so redili med 30 in 120 krav molznic, ki so bile črno-bele in lisaste pasme ali pa so bile križanke. Krave molznice so bile nameščene v prosti reji, razlikovale so se le ležalne in hodne površine. Na izbranih kmetijah so skupaj redili 881 krav molznic, ki smo jih vključili v raziskavo. Od teh je bilo 720 nameščenih v rejah z visokimi ležalnimi boksi, 161 pa v rejah z globokimi ležalnimi boksi. Tla z rešetkami so predstavljala pohodno površino za kar 521 živali na 7 kmetijah, medtem ko so bila za 360 krav izmed 9 preostalih kmetij zagotovljena polna tla. Ocena tehnopatij je vključevala vrsto in velikost poškodbe, obenem pa smo ocenili tudi kondicijo živali. Rezultate kontrole prireje mleka smo pridobili s portala Govedo.si, in sicer iz mlečnih kontrol po metodologiji AT4 (ICAR), ki so bile najbližje datumu ocenjevanja živali v rejah. Tehnopatije smo ugotovili kar pri 60,4 % krav molznic na preučevanih kmetijah. Razširjenost tehnopatij je bila večja pri starejših živalih, prav tako pa je bilo prisotnih več tehnopatij pri kravah, ki so bile v slabši telesni kondiciji. Krave s tehnopatijami niso imele manjše mlečnosti ali spremenjene sestave mleka. Tehnopatije pri kravah molznicah so bile v tej raziskavi bolj razširjene kot ugotavljajo v drugih raziskavah. Rezultati nakazujejo, da so boljše molznice bolj nagnjene k tehnopatijam. Razširjenost tehnopatij je manjša v rejah z globokimi ležalnimi boksi. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi spremljale zdravje in prirejo krav molznic skozi daljše obdobje.
Ključne besede: tehnopatije, govedo, prosta reja, poškodbe, dobrobit
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. Ocena stanja dobrega počutja v rejah krav molznic : diplomsko deloInes Kramberger, 2023, diplomsko delo Opis: V rejah krav molznic se soočamo s številnimi problemi in izzivi, povezanimi z zagotavljanjem dobrega počutja živali. Predpogoj za spremembe in napredek je učinkovit sistem ocenjevanja. Razviti so bili različni protokoli, a imajo vsi pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo širšo uporabo v praksi. V naši raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic v prosti reji uporabili protokol Welfare Monitor, ki je poenostavljena in hitrejša različica protokola Welfare Quality®, pri katerem so nekatere meritve na živalih zamenjane z meritvami virov, hleva in menedžmenta. Protokol Welfare Monitor zajema opazovalna področja krmljenja, bivalnih pogojev, zdravstvenega stanja in obnašanja. Vsako področje je razdeljeno na 12 meril, ki jih preverimo z meritvami in ocenami v hlevu in na živalih. Opisan postopek smo izvedli na desetih kmetijah s prosto rejo krav molznic različnih velikosti, in sicer 16–90 krav molznic. Meritve in ocene, ki smo jih pridobili na kmetijah, cca. 30 meritev/ocen, smo uporabili za izračun ocen meril in te za izračun ocen opazovalnih področij, na osnovi katerih smo kmetijo uvrstili v eno izmed kategorij primernosti reje, in sicer neuvrščeno, sprejemljivo, izboljšano ali odlično. Čeprav so se kmetije glede ocen meril in opazovanih področij med seboj precej razlikovale, jih je bilo devet uvrščenih v kategorijo izboljšano, ena pa v kategorijo sprejemljivo. Rezultati, dobljeni v slovenskih rejah krav molznic, so spodbudni, a hkrati kažejo, da obstajajo številne možnosti za izboljšanje rejskih pogojev, kar pa se od reje do reje razlikuje. Na osnovi rezultatov bi bilo potrebno v rejah izvesti prilagoditve in spremembe in čez čas ponovno preveriti stanje dobrega počutja krav molznic.
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, prosta reja, ocenjevanje, protokol Welfare Monitor, protokol Welfare Quality.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 504; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. Primerjava kazalnikov dobrega počutja v vezani in prosti reji krav molznic : diplomsko deloDoris Filipič, 2023, diplomsko delo Opis: Znano je, da se v rejah krav molznic pojavljajo težave z dobrim počutjem živali, še zlasti so pogoste kritike vezane reje krav molznic, pri čemer živalim ni omogočeno prosto gibanje, zaradi česar je omejeno izražanje naravnega obnašanja. V Sloveniji je vezana reja krav molznic prisotna na 65–70 % kmetij z mlečno proizvodnjo. Cilj diplomskega dela je bil preveriti stopnjo dobrega počutja krav molznic v vezani reji v primerjavi s prosto rejo. V raziskavo smo vključili pet kmetij z vezano in pet kmetij s prosto rejo krav molznic različnih velikosti (devet do 62 krav molznic) z območja SV Slovenije. Dobro počutje krav molznic smo ocenjevali s protokolom Welfare Monitor, ki je skrajšana različica protokola Welfare Quality®, s katerim ocenimo ustreznost krmljenja, nastanitve (bivalnih pogojev), zdravstvenega stanja in obnašanja živali. Glede na rezultate ne moremo potrditi izključne prednosti enega načina reje. V prosti reji so se kot ugodnejši izkazali bivanjski pogoji, delno tudi zdravstveno stanje (manj bolezni), po drugi strani smo v vezani reji ugotovili manj poškodb, prav tako se v manjši meri izvajajo rejski ukrepi, ki živalim povzročajo bolečine (odstranjevanje rogov). V obeh sistemih reje obstajajo številne možnosti izboljšav, ki vodijo v izboljšanje stanja počutja krav molznic. Za zagotavljanje dobrega počutja živali je ključnega pomena tudi rejski vidik (skrbnost rejca).
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Monitor, prosta reja, vezana reja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 648; Prenosov: 42
Celotno besedilo (975,86 KB) |
4. Tehnološka in ekonomska ocena alternativne oblike nastilja v reji domačih živali : Skripta – študijsko gradivo za študente Fakultete za kmetijstvo in biosistemske Univerze v MariboruTamara Korošec, Jernej Prišenk, Nataša Imenšek, Maksimiljan Brus, 2023, drugo učno gradivo Opis: Pred vami je študijsko gradivo, v osnovi namenjeno študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in drugi zainteresirani javnosti. Skripta je primerna predvsem kot dopolnilno študijsko gradivo na področjih agrarne ekonomike in živinoreje. Rezultati, predstavljeni v tej skripti, so rezultat Pilotnega projekta Tehnološka in ekonomska analiza uporabe nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali. Namen projekta je bil testirati in uvesti alternativo obstoječim praksam, ki se trenutno uporabljajo pri (globokem) nastilju pri vzreji različnih vrst domačih živali, in s tem vpeljati novo (do zdaj še dokaj neznano) tehnologijo pri proizvodnji in reji domačih živali, ki bi imela pozitivne učinke tako na tehnologijo reje živali kot tudi na ekonomiko proizvodnje. Znano je, da pri živinorejskih in mešanih kmetijskih gospodarstvih strošek nastilja vpliva na ekonomske kazalnike in tako tudi na njihovo konkurenčnost – zato je smiselno iskati alternativne materiale, ki se pojavljajo kot stranski proizvod poljedelske proizvodnje, s tem pa razviti tudi morebitno novo poslovno idejo za kmetijska gospodarstva. V mislih imamo nastilj iz slame, ki je rezana, odprašena in različnih struktur (novi tehnološki pristop pridobivanja nastilja). Takšen nastilj smo v projektu testirali pri reji pitovnih piščancev, konjev in prašičev v okviru poskusov na več kmetijskih gospodarstvih in ga primerjali z drugimi vrstami nastilja, ki jih trenutno uporabljajo kmetijska gospodarstva. Rezultati so pokazali prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in priložnosti uporabe rezane in odprašene slame kot alternativnega nastilja pri različnih vrstah rejnih živali. Ocene in priporočila smo iz rezultatov podali na podlagi uporabnosti (vzdržljivost nastilja, etoloških vplivov na živali, okoljski vidik) in ekonomičnosti uporabe tega nastilja.
Problem, ki ga je obravnaval pilotni projekt, izhaja iz predpostavke, da je raba stranskih proizvodov na kmetiji (v tem primeru slame) omejena. Namen projekta je bil analizirati dvig dodane vrednosti rabe slame kot stranskega produkta kmetijske proizvodnje. Za zdaj se slama v večini primerov uporablja kot neobdelan proizvod. Njena obdelava pomeni še nadaljnji prispevek k dodani vrednosti in izboljšanju karakteristik (kot so vpojnost, boljša kakovost hlevskega gnoja, dvig vrednosti obdelanega proizvoda). Z novo tehnologijo obdelave slame smo vplivali na finančne kazalnike poslovanja kmetij, kar dalje vpliva še na mnoge druge agrarnoekonomske in socialne dejavnike na podeželju.
Ključne besede: nastilj, ekonomska analiza, reja, proizvodnja, domače živali
Objavljeno v DKUM: 30.06.2023; Ogledov: 518; Prenosov: 46
Celotno besedilo (3,44 MB) |
5. Prihodnost reje privezanih živali : magistrsko deloTina Vešnik, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje prihodnosti privezane reje goveda, ki v Sloveniji velja za eno izmed pomembnejših oblik reje, saj je po ocenah kmetijsko svetovalne službe privezana reja prisotna na 65 do 70 % kmetijskih gospodarstev. Zato je treba vsem nadaljnjim korakom pri oblikovanju zakonodaje o zaščiti živali posvetiti posebno pozornost, saj lahko take spremembe močno vplivajo na opuščanje reje goveda. Anketa, ki je bila izvedena na področju občine Slovenska Bistrica, obravnava 58 kmetijskih gospodarstev različnih velikosti, ki skupno redijo 3082 glav goveje živine. Od tega 75,9 % uporablja sistem privezane reje, skupno število privezanega goveda pa je 788 glav oz. 25,6 % v raziskavo zajetega goveda. Posebej pomembno vprašanje pri omejevanju privezane reje se nanaša na rejo krav dojil, ki so na območju Slovenske Bistrice glede na pridobljene podatke v 76,2 % privezane, kar lahko z opuščanjem pomembno vpliva tudi na število govejih pitancev. Kmetje sicer prepoznavajo prednosti proste reje, a so ocenjeni stroški spremembe načina reje iz privezane v drugo obliko ocenjeni povprečno na 47.698 €, kar pa za posamezno kmetijo lahko predstavlja velik strošek.
Ključne besede: živinoreja, govedoreja, reja privezanih živali, zakonodaja, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 691; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,42 MB) |
6. Primerjava pogojev reje piščancev brojlerjev v treh tehnološko različnih hlevih : magistrsko deloManja Kancler, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil primerjava treh tehnološko različnih hlevov piščancev brojlerjev s ciljem ugotoviti tehnološko najbolj primeren hlev za rejo. Z najmanjšo pojavnostjo FPD. Raziskavo smo izvajali na kmetiji Herzog v štirih ponovitvah. Spremljali smo notranjo, zunanjo temperaturo in temperaturo nastilja, notranjo in zunanjo relativno zračno vlago, amonijak, gretje, ventilacijo, krmo, stanje nastilja in poškodbe nožnih blazinic. Parametre smo spremljali s pomočjo računalnikov v hlevih, amonijak smo merili z Dreager merilnikom, krmo, stanje nastilja in poškodbe nožnih blazinic smo ocenjevali vizualno po protokolu Welfare Quality Assessment protocol for poultry. Ugotovili smo, da je notranja vlaga v hlevu 1, ki je najstarejši, statistično značilno (P < 0,05) najnižja in je zato pogin in pojavnost FPD 3 statistično značilno (P < 0,05) najvišja, v hlevu 2 pa najnižja. Hlev 3 se statistično značilno (P > 0,05) ne razlikuje od ostalih hlevov. V koncentraciji amonijaka, dnevni stopnji pogina, kumulativnem dnevnem poginu, v notranji, zunanji temperaturi ter temperaturi nastilja, v telesni masi in porabi vode ni bilo statistično značilnih razlik (P > 0,05).
Ključne besede: piščanci, brojler, amonijak, reja, ventilacija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 653; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,41 MB) |
7. Uporaba živega apna za preprečitev pojava salmonele infantis v perutninskih hlevih : magistrsko deloDušan Herzog, 2022, magistrsko delo Opis: Cilj raziskave je ugotoviti ali uporaba apna preprečuje pojav salmonele v hlevih za rejo piščancev. Raziskavo smo opravili na perutninskih farmah, kjer smo v enem hlevu (testni hlev) pobelili tla in stene z apneno brozgo in na koncu celoten hlev zameglili z razkužilom Fumagri HA; drugi hlev (kontrolni hlev) pa smo pripravili po navodilih iz priročnika za rejo brojlerjev. Kontrolna vzorčenja smo opravljali po odstranjevanju gnoja, po pranju hleva, po razkuževanju + beljenju, po plinjenju, ter na 0. dan, 7. dan, 14. dan, 21. dan, 28. dan in 35. dan reje. Vzorce so analizirali v laboratoriju NVI po metodi ISO 6579-1:2017. V raziskavi smo opravili 3 ponovitve v istih hlevih. Pojavnost pozitivnih vzorcev smo analizirali s statističnim paketom SPSS 28.1 z uporabo 2 testa. Ugotovili smo, da v fazi razkuževanja ni statistično značilnih (P ≥ 0,05) razlik, v fazi razkuževanje + beljenje smo ugotovili statistično značilno (P ≤ 0,05) razliko med testnim in kontrolnim hlevom, kjer nismo zaznali pojav salmonele. V proizvodni fazi se statistično značilna (P ≤ 0,05) razlika pojavi med hlevoma v 14. dnevu reje, kjer je v testnem hlevu manjša pojavnost salmonele. Pri vzorcih odvzetih s tal in sten ni statistično značilnih (P ≥ 0,05) razlik med hlevoma, saj v fazi razkuževanje + beljenje, plinjenje in 0. dan nismo zaznali pojav salmonele v testnem hlevu. V 35. dnevu reje se pojavi statistično značilna (P ≤ 0,05) razlika med hlevoma, kjer v testnem hlevu nismo zaznali pojava salmonele. Rezultati analiz vzorcev iz krmilnikov, napajalnikov, loput so pokazali, da v fazi razkuževanja ni statistično značilnih (P ≥ 0,05) razlik, saj v fazi razkuževanje + beljenje ni bilo pojava salmonele v testnem hlevu. V proizvodni fazi pa se hleva statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta v 14. in 21. dnevu reje, kjer smo zaznali več pozitivnih vzorcev na salmonelo v kontrolnem hlevu.
Ključne besede: Salmonela, apno, brojlerji, reja, vzorčenje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 535; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,58 MB) |
8. Primerjava klavne kakovosti goveda, vzrejenega v ekoloških in konvencionalnih pogojih rejeDavorin Fošnarič, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali.
Ključne besede: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1575; Prenosov: 197
Celotno besedilo (598,28 KB) |
9. Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresijeUrška Pačnik, 2019, magistrsko delo Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1378; Prenosov: 126
Celotno besedilo (599,60 KB) |
10. Primerjava porabe delovnih ur v obstoječem in prenovljenem hlevu na kmetiji polajžerJože Polajžer, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Cilj diplomskega dela je poiskati kar se da optimalno rešitev za prenovo hleva za krave molznice in mlado govedo, hkrati pa narediti primerjavo porabe delovnih ur v zdajšnjem in prenovljenem hlevu. Prenova hleva bi pomenila prehod iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih. S tem bomo izboljšali počutje živali, prirejo mleka in delovne razmere za kmeta. Idejna zasnova prenove hleva s prizidkom je prilagojena razpoložljivemu prostoru. Kljub omejenosti so upoštevani normativi za gradnjo govejih hlevov. Načrt nam bo računalniško izrisal projektant, ki bo kasneje vodil postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Trenutno je lahko v hlevu maksimalno 32 živali. Po prenovi pa bo prostora za 35 glav velike živine, plus igluji za teleta zunaj hleva. Čeprav se število živali ne bo veliko spremenilo, pa bomo s prenovo zagotovili živalim boljše življenjske pogoje. V prenovljenem hlevu se bo sicer porabilo 20 minut več časa na dan kot v obstoječem hlevu, vendar pa bo po prenovi poraba časa na žival manjša.
Ključne besede: reja goved, prenova in širitev hleva, delovne ure
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 912; Prenosov: 80
Celotno besedilo (905,71 KB) |
