Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

REINTEGRACIJA DELAVCA
Petra Hribernik, 2014, diplomsko delo

Opis: Glavni namen in naloga delovnopravne zakonodaje je zagotavljanje varstva delavcem in zaščita pred kršitvami njihovih pravic. Delavcu so na voljo različni instituti, ki se jih lahko posluži za varstvo svojih pravic. V primeru prenehanja pogodbenega razmerja na podlagi delodajalčeve odpovedi, lahko delavec vloži tožbo pred pristojnim sodiščem, da ugotovi zakonitost delodajalčevega ravnanja. Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku, ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito oziroma je delovno razmerje prenehalo na drug način, ki ni zakonit, v večini primerov delavca vrne na delo k delodajalcu (t.i.reintegracija), saj zaposlitev predstavlja glavni ali celo edini vir njegovega dohodka. 118. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa dopušča tudi drugo možnost, da ob izpolnjenih predpostavkah, sodišče namesto ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, razveže pogodbo o zaposlitvi, ugotovi trajanje delovnega razmerja do določenega dne, delavcu prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter mu dosodi denarno povračilo, kot vrsto nadomestila za reintegracijo. Reintegracija ima prednost pred odškodnino že v najpomembnejših mednarodnih dokumentih s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki spodbujajo države podpisnice, da uskladijo nacionalno zakonodajo s njihovimi usmeritvami.
Ključne besede: delovno pravo, varstvo delavcev, nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija delavca, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, odškodnina
Objavljeno v DKUM: 12.05.2014; Ogledov: 4692; Prenosov: 685
Celotno besedilo (288,22 KB)

VRNITEV DELAVCA NA DELO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Mihaela Györek, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmetno diplomsko delo se nanaša na izvršilni postopek in v zvezi z njim podrobneje obravnava problematiko uveljavitve upnikove nedenarne terjatve – pravice delavca do vrnitve na delo. Predstavljena so načela in predpostavke izvršilnega postopka, verodostojna listina in izvršilni naslov, na podlagi katerih lahko vlagamo izvršilne predloge, oblike izvršilnih predlogov, izvršbe na uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, podrobneje pa je obdelan institut vrnitve delavca na delo, ki je zaradi posebnega pomena te vrste spornih odnosov v Zakonu o izvršbi in zavarovanju urejen posebej in sicer v tretjem razdelku z naslovom Izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve, v 18. poglavju, členi od 230 do 233. V praksi se, kljub zakonsko dokaj podrobni ureditvi, pojavljajo vprašanja, vezana na izvršitev teh sodnih odločb. Problem vrnitve delavca na delo zajema tudi druge pravice, ki so bile delavcu kratene v obdobju nezakonite odstranitve z delovnega mesta, kot npr. nadomestilo plače, vplačila vseh pokojninskih in zdravstvenih prispevkov itd. V določenih primerih je sama vrnitev delavca na delo vezana tudi na druge, zakonsko določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je reintegracija oz. vrnitev sploh mogoča (npr. veljavno delovno dovoljenje pri tujcih). Cilj predmetne diplomske naloge je opredeliti pravna pravila instituta vrnitve delavca na delo v skladu s pozitivno izvršilno zakonodajo, upoštevaje določila Zakona o izvršbi in zavarovanju, Zakona o pravdnem postopku, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter upoštevaje dejansko realno stanje s sočasno preučitvijo sodne prakse, ki obstaja v zvezi s tem vprašanjem.
Ključne besede: izvršba, izvršilni naslov, izvršilni predlog, nedenarna terjatev, vrnitev delavca na delo, reintegracija, vrnitev na drugo delovno mesto, rok za vložitev izvršilnega predloga, dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik, denarna kazen, nadomestilo plače, ugovor dolžnika.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2012; Ogledov: 4042; Prenosov: 471
Celotno besedilo (10,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh