Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predmetno diplomsko delo se nanaša na izvršilni postopek in v zvezi z njim podrobneje obravnava problematiko uveljavitve upnikove nedenarne terjatve – pravice delavca do vrnitve na delo. Predstavljena so načela in predpostavke izvršilnega postopka, verodostojna listina in izvršilni naslov, na podlagi katerih lahko vlagamo izvršilne predloge, oblike izvršilnih predlogov, izvršbe na uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, podrobneje pa je obdelan institut vrnitve delavca na delo, ki je zaradi posebnega pomena te vrste spornih odnosov v Zakonu o izvršbi in zavarovanju urejen posebej in sicer v tretjem razdelku z naslovom Izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve, v 18. poglavju, členi od 230 do 233. V praksi se, kljub zakonsko dokaj podrobni ureditvi, pojavljajo vprašanja, vezana na izvršitev teh sodnih odločb. Problem vrnitve delavca na delo zajema tudi druge pravice, ki so bile delavcu kratene v obdobju nezakonite odstranitve z delovnega mesta, kot npr. nadomestilo plače, vplačila vseh pokojninskih in zdravstvenih prispevkov itd. V določenih primerih je sama vrnitev delavca na delo vezana tudi na druge, zakonsko določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je reintegracija oz. vrnitev sploh mogoča (npr. veljavno delovno dovoljenje pri tujcih). Cilj predmetne diplomske naloge je opredeliti pravna pravila instituta vrnitve delavca na delo v skladu s pozitivno izvršilno zakonodajo, upoštevaje določila Zakona o izvršbi in zavarovanju, Zakona o pravdnem postopku, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter upoštevaje dejansko realno stanje s sočasno preučitvijo sodne prakse, ki obstaja v zvezi s tem vprašanjem.
Ključne besede: izvršba, izvršilni naslov, izvršilni predlog, nedenarna terjatev, vrnitev delavca na delo, reintegracija, vrnitev na drugo delovno mesto, rok za vložitev izvršilnega predloga, dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik, denarna kazen, nadomestilo plače, ugovor dolžnika.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2785; Prenosov: 357
Celotno besedilo (10,03 MB)

Opis: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri katerih izhaja iz načela varstva zaposlitve delavca v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Načelo varstvo zaposlitve pa ni absolutno, saj zakon med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ob ugotovljenem dejstvu nezmožnosti nadaljnjega sodelovanja delavca in delodajalca. Delavec ima možnost, da pred delovnim sodiščem uveljavlja nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi in sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ne le v primeru nezakonite odpovedi delodajalca, kot je veljalo doslej, ampak lahko zahteva sodno razvezo, kadar mu pogodba o zaposlitvi nezakonito preneha na enega izmed vseh možnih zakonskih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Kadar sodišče ob izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, pride praviloma do reintegracije oziroma vrnitve delavca na delovno mesto k delodajalcu. Druga možnost ob nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in ki predstavlja izjemo od reintegracije, je institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča oziroma sodna razveza pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec imata možnost, da vložita predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje), kadar utemeljeno ne želita nadaljevati delovnega razmerja. Sodišče bo namesto reintegracije odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju obojestranskega interesa pogodbenih strank ter okoliščin konkretnega primera, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V tem primeru sodišče skladno s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 s sodbo ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu namesto reintegracije prizna ustrezno denarno povračilo, ki ga določi ob upoštevanju zakonskih meril v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pravna ureditev sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in s tem denarnega povračila je skladna z mednarodnimi smernicami s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. S spremenjeno ureditvijo 118. člena ZDR-1, po katerem sodišče o sodni razvezi več ne more odločati na podlagi lastne iniciative, pa se institut sodne razveze bolj približujejo nemški ureditvi, po vzoru katere je bil vpeljan v naš pravni sistem.
Ključne besede: nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, denarno povračilo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1530; Prenosov: 321
Celotno besedilo (904,35 KB)