| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Dograditev in obnova centra za izvrševanje kazenskih sankcij v Črni Gori.
Vladimir Lutovac, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava idejo za dograditev in obnovo centra za izvrševanje kazenskih sankcij v mestu Danilovgrad v Črni Gori, na podlagi analiz trenutnega stanja v državi, v zvezi z kakovostjo pogojev in kapacitete v obstoječem kompleksu. V projektu je prikazana arhitekturna in funkcionalna razlika med dvema različnima zaporniškima sistemoma. Bistveno je, da zapor predstavlja mesto v mestu in je sestavljen iz več sklopov stavb, tako za zapornike, kot za zaposlene in nekatere spremljevalne dejavnosti. Skozi zgodovino se je razvila pomembna dvojnost v mnenju in zaznavanju vpliva zapora kot kazen na človeka. Ta dvojnost je prisotna v svetu kot eno od bistvenih vprašanj - kakšna vrsta kazni je primerna. Kako lahko zapor pripomore, da niso zaporniki samo kaznovani, ampak rehabilitirani?
Ključne besede: zapor, kazen, rehabilitacija, arhitektura, tipologija
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (9,96 MB)

2.
Psihološki vidik športnih poškodb
Nika Babnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opredelila, kaj so športne poškodbe, z metodo analize dokumentacije pa ugotovila, da so predvsem posledica izjemnega stresa in preobremenitev, ki so jim izpostavljeni športnice in športniki. Ti se na poškodbe odzovejo zelo čustveno, s strahom, jezo ali depresivnostjo. Z raziskavo sem ugotovila pomembnost psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost rehabilitacije po poškodbi. Uporabila sem metodo spraševanja, in sicer anketo, da bi ugotovila, kako se na poškodbe odzivajo naši anketiranci in anketiranke, med katerimi prevladujejo vrhunski športniki, v povprečju stari 21 let, dobre tri četrtine jih je ženskega spola. Večina je poiskala pomoč fizioterapevta ali osebnega trenerja, velik del anketirancev je rehabilitacijo opravil samostojno, pri nekaterih pa je bila potrebna operacija. Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da poškodbe vplivajo na motivacijo športnikov, saj je ta med rehabilitacijo precej upadla, po vrnitvi pa je ponovno zrasla. Z raziskavo sem ugotovila, da je uspešnost rehabilitacije v veliki meri odvisna tudi od socialne podpore, ki jo poškodovanim športnikom nudijo predvsem njihove družine.
Ključne besede: Šport, športnik, poškodba, rehabilitacija
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (822,25 KB)

3.
Vrnitev nogometaša v šport po rekonstrukciji sprednje križne vezi
Tin Pavlič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pretrgana oz. poškodovana križna vez velja v profesionalnem nogometu za eno izmed težjih poškodb v kolenskem sklepu. Zaradi vse večjega športnega udejstvovanja pogostost te poškodbe v populaciji narašča. Pretrganje križne vezi povzroča nestabilnost kolena in ponavljajoče se nefiziološke premike v sklepu, zaradi katerih se lahko posledično poškodujejo tudi druge strukture v sklepu. Operativna rekonstrukcija je ena izmed najoptimalnejših načinov za efektivno in učinkovito doseganje stabilnosti kolena. Uspešen operativni poseg pa ni zadosten za vrnitev na enak tekmovalni nivo kot pred poškodbo, temveč je potrebna ustrezna rehabilitacija športnika, saj se športi med seboj razlikujejo. Ko gre za nogometaša, kjer so prisotne večje sile v kolenskih sklepih (ob spremembah gibanja, različnih skokih-doskokih), lahko na podlagi diagnoze poškodovanega kolena naredimo načrt zdravljenja s približnimi časovnimi okviri. Ogromno raziskav je pokazalo, da moramo rehabilitacijo razdeliti v različne faze z določenimi cilji in metodami. Dodaten problem nastane pri izrazitejši atrofiji sprednjih stegenskih mišic in posledično izgubi propriocepcije v kolenu. Hiter pričetek zdravljenja z rehabilitacijskim trenažnim programom je ključnega pomena, saj lahko pomembno pripomore k učinkovitosti le-tega, skrajšanju celotne rehabilitacije in ponovni pridobitvi funkcionalnosti telesa. Gre za strpen in postopen proces, kjer ni priporočljivo prehitevati, saj je vez od operacijskega posega do 6. meseca še občutljiva.
Ključne besede: Križna vez, koleno, rehabilitacija, nogomet
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 382; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

4.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (851,74 KB)

5.
Športna rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi pri nogometaših
Aleksander Narić, 2019, diplomsko delo

Opis: Poškodba sprednje križne vezi je v zadnjih letih ne samo pri nogometaših, temveč tudi pri ostalih športnikih prepogost razlog za prenehanje s treniranjem. Je ena izmed težkih poškodb, saj zahteva dolgotrajno rehabilitacijo. Če poznamo anatomsko razlago kolena in nastanek teh poškodb, je večja možnost trenerjev, da izoblikujejo program, ki bi zmanjšal nastanek tovrstnih poškodb kolena. V uvodnem delu zaključnega dela sta predstavljeni anatomija in biomehanika kolena, kjer smo opisali celoten sklep, mišice in vezi, ki ga obdajajo. Omenili smo vrste in nastanek poškodb v kolenu, simptome in znake, ki nastanejo ob poškodbi, ter kako bi zmanjšali oziroma preprečili kolenske poškodbe. Sledi pa tudi kratek opis poteka priprave na rekonstrukcijo križne vezi. V glavnem delu smo se osredotočili na različne faze rehabilitacije po operativnem posegu. Sledi faza športne rehabilitacije, kadar nogometaša počasi pripravljamo na večje napore in vrnitev k normalnemu treniranju z žogo. Podali smo tudi opis testiranj za preverjanje fizične pripravljenosti nogometaša. Zaključno delo je namenjeno vsem športnikom in športnim delavcem za pomoč pri preprečevanju nastanka poškodb ter za lažjo pomoč pri rehabilitaciji in vrnitev v popoln trenažni proces.
Ključne besede: koleno, športna rehabilitacija, križna vez, nogomet.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 1263; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

6.
Vpliv športa na duševno pučutje in rehabilitacijo zapornikov
Maša Rački, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je predstavljen šport kot pomemben dejavnik pri rehabilitaciji zapornikov in njihovem duševnem počutju. Športne intervencije so v zaporu že kar precej uveljavljene, zahvaljujoč njihovem pozitivnemu vplivu na duševno in fizično počutje zapornikov. Obsojencem z različnimi športnimi aktivnostmi omogočajo sodelovanje s pravosodnimi policisti in ostalim delovnim osebjem pri organizaciji športnih dogodkov in nasploh nudijo boljšo komunikacijo in vzdušje med njimi vsemi. To je ključnega pomena, saj je bilo ugotovljeno, da so odnosi med zaporniki in pravosodnimi policisti ter zaporniki samimi v veliko primerih slabi zaradi neuspešnega komuniciranja, nezaupanja in nesprejemanja drug drugega. Tekom udeleževanja športnih programov postanejo zaporniki bolj samozavestni, pogumni in empatični. Pridobijo tudi veliko novega znanja in veščin, kar jim koristi po prestani zaporni kazni, na svobodi. Tam so prepuščeni kritičnim pogledom družinskih članov, bivših prijateljev in znancev, kateri jih stalno odvračajo in diskriminirajo. Šport ima zatorej pomembno vlogo pri rehabilitaciji in resocializaciji obsojencev. Zaporniki se morajo v zaporu prilagajati pravilom nadzorne institucije, zunaj pa okolju, v katerem niso bili že kar nekaj časa. Pri temu pomagajo tudi ostali terapevtski programi, brez katerih bi bilo obsojencem v zaporu precej bolj dolgočasno in nevzdržno. V raziskavah glede programov v zaporih je bilo za pridobitev mnenja in občutke zapornikov narejenih veliko intervjujev. Negativne značilnosti teh programov so bile po mnenju zapornikov le prekratek čas njihovega izvajanja, prepovedana udeležba s strani osebja in pa odpust iz zapora, zaradi katerega je moral predčasno končati program.
Ključne besede: diplomske naloge, duševno počutje, rehabilitacija, športne aktivnosti, resocializacija, zapor
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 436; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Vpliv duševne motnje na pacientovo kakovost življenja
Iris Kališnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja in z njo sreča, ni pogojena samo s posameznikovim finančnim stanjem in imetjem, ampak predvsem s tem kako zadovoljen je s svojim življenjem. Kakovost življenja ima velik pomen tudi za paciente z duševno motnjo, saj so zaradi svojega stanja velikokrat prikrajšani pri osnovnih stvareh, ki vplivajo na zadovoljstvo v življenju. Pregled literature je pokazal, da na kakovost življenja pacienta z duševno motnjo vpliva veliko dejavnikov, tako pri pacientih pred hospitalizacijo kot pri pacientih v času hospitalizacije in ponovnemu vključevanju v družbo po hospitalizaciji. Najpomembnejši izmed teh dejavnikov so družina in njena podpora, stigma, razpoložljiva pomoč in možnosti zaposlitve, ki posamezniku omogočajo karseda normalno in neodvisno življenje. V diplomskem delu smo raziskali, kako posamezni dejavniki vplivajo na življenje pacienta z duševno motnjo in ugotovili, da kljub izobraževanju na tem področju in porastu v pojavu duševnih motenj, paciente še zmeraj spremlja močna stigma. Ta izvira iz nerazumevanja duševnih motenj, saj je vsaka drugačna in posebna tako kot tudi vsak posameznik, ki za to motnjo zboli.
Ključne besede: Psihiatrija, mentalno zdravje, kvaliteta življenja, psihosocialna rehabilitacija, stigma, skupnostna obravnava, resocializacija.
Objavljeno: 11.07.2019; Ogledov: 824; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (416,04 KB)

8.
Kakovost življenja starostnika po zlomu kolka
Romana Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb starejših ljudi, ki povzroči nenadno spremembo v življenju. Za posledico ima lahko izrazito poslabšanje kakovosti življenja in je kljub napredku medicine še vedno smrtno nevarna poškodba. Samostojni posamezniki imajo lahko po poškodbi težave z gibanjem, postanejo odvisni pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za opisovanje že obstoječih stanj in dejstev. Iskanje literature smo opravili v Univerzitetni knjižnici Maribor, v knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Maribor in v tujih podatkovnih bazah Medline, PubMed, COBISS. Pri iskanju literature smo uporabili jezikovni kriterij, omejili smo se na strokovne in znanstvene članke objavljene v angleščini ter slovenščini. Vključili smo članke do katerih smo lahko dostopali v obsegu celotnih besedil, ki niso starejši od 10let, se nanašajo na osebe starejše od 65let in na oceno kakovosti življenja po zlomu kolka. Rezultati: Zlom kolka ne glede na način in uspeh zdravljenja povzroči delno ali popolno izgubo pomičnosti in s tem zmanjšano kakovost življenja 1/3 bolnikov. Diskusija in zaključek: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja starostnika, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov.
Ključne besede: geriatrija, padec, poškodba kolka, sposobnost gibanja, rehabilitacija
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 848; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (691,09 KB)

9.
Primerjava funkcionalnega izida po poškodbi sprednje križne vezi
Anja Košič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Koleno je eden izmed osnovnih sklepov, ki omogočajo gibanje in premikanje, zaradi nenehnih obremenitev je izpostavljeno poškodbam. Posledica poškodbe sprednje križne vezi je zmanjšana funkcija kolena, omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in nezmožnost športnih aktivnosti, zato je pogosto potrebno kirurško zdravljenje in/ali dolgotrajna rehabilitacija. Cilj po poškodbi je vrnitev k aktivnostim brez omejitev in bolečin. Namen raziskave je bil pridobiti in predstaviti subjektivno oceno stanja kolenskega sklepa po končanem zdravljenju pri pacientih, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Raziskovalna metodologija in metode: Za teoretična izhodišča, pregled in analizo literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Empirični del naloge predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnih (IKDC in Lysholm) vprašalnikov. V raziskavi, ki je potekala od septembra 2018 do decembra 2018, smo anketirali 100 pacientov, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 25.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pogosteje poškodujejo moški (70%). Pred poškodbo je bilo športno aktivnih 95% posameznikov, glavni vzrok za poškodbo je bila prav športna aktivnost (73%). Po zaključenem zdravljenju se je odstotek aktivnih posameznikov znižal, vendar je ostalo športno aktivnih 78% anketirancev. Največ težav so navajali pri aktivnostih, ki vključujejo skoke, doskoke ter spremembo smeri gibanja. Razprava in zaključek: Poškodbe sprednje križne vezi so zaradi izjemnih zahtev v športu vse pogostejše. Pomembno je čimprejšnje zdravljenje, rehabilitacija in multidisciplinarna obravnava posameznika, saj lahko le tako dosežemo varno vrnitev k predpoškodbenim aktivnostim.
Ključne besede: kolenski sklep, poškodbe, rehabilitacija, sprednja križna vez, športna aktivnost, zdravljenje.
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 974; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Kriminalno povratništvo
Tjaša Kovačič, 2019, diplomsko delo

Opis: Kriminalno povratništvo je za družbo škodljivo, toksično, zato se strokovnjaki s področja varnosti ves čas trudijo, da bi se stopnja kriminalnih povratnikov znižala. Želimo si, da povratnikov sploh ne bi bilo, in se sprašujemo, če je to sploh mogoče doseči in če ja, kako. Diplomsko delo govori o kriminalnem povratništvu, kriminalnemu načinu življenja in preprečevanju ter napovedovanju povratništva. Namen diplomskega dela je ugotoviti, s čim bi lahko zmanjšali visok statistični podatek povratništva v Sloveniji. V prvem delu diplomske naloge je razloženo, kaj povratništvo je, kdo je povratnik in kakšno je njegovo življenje. V srednjem delu se osredotočimo na napovedovanje povratništva, zanima nas predvsem, ali je to sploh mogoče doseči in kakšni so načini za doseganje le-tega. Na koncu ugotavljamo, s čim lahko povratništvo preprečujemo in ali je smiselno v zaporih uporabljati tretmane in strmeti k rehabilitaciji zapornikov. Veliko je načinov, kako prestopnika pripraviti do tega, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, vendar pa je največ odvisno od povratnika samega, ali se je pripravljen spremeniti in se ravnati po pravilih, ki jih narekuje družba. Bistvo te diplomske naloge je ugotoviti, če je možno kriminalno povratništvo omejiti in če je, s kakšnimi metodami, in ali je način življenja predpogoj za kriminalno povratništvo. Sprašujemo se, če na povratništvo vplivajo tudi zunanji dejavniki, torej družba, šola in okolje samo. Ugotavljamo, ali je za povratništvo pomembno, kako oseba odrašča, s kom se druži in kakšni so njegovi starši. Opiramo se tudi na znanstvene raziskave, ki so bile izvedene na to temo in tako lažje ocenjujemo, ali smo na pravi poti pri preprečevanju povratništva in zatiranja kriminalitete.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminalno povratništvo, zapor, rehabilitacija
Objavljeno: 01.02.2019; Ogledov: 952; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici