| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika resocializacije obsojenih oseb
Damijana Žišt, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: resocializacija, penologija, obsojenci, rehabilitacija, kazenski zavodi, prevzgoja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (240,71 KB)

2.
Rehabilitacija po raztrganju rotatorne manšete : diplomsko delo
Nejc Črnčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Rama je kompleksna struktura, ki je povezana z visoko stopnjo gibljivosti in hkrati zmanjšano stabilnostjo, kar povečuje tveganje za poškodbe. Sestavljena je iz več sklepov, vključno z glenohumeralnim sklepom (ramenski sklep) ter drugimi sklepi ramenskega obroča, kot so akromioklavikularni, skapulotorakalni in sternoklavikularni sklep. Mišice rotatorne manšete, kot so supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subscapularis, igrajo ključno vlogo pri podpori ramenskega sklepa. Najpogostejši dejavnik za poškodbo rotatorne manšete je starost. Statistično jo ima približno 30 % odraslih, starejših od 60 let, ter približno 62% odraslih nad 80 let. Pri starosti gre za degerativni proces, ki je progresivne narave in se stopnjuje z leti. Pogosto lahko natančna zgodovina in strukturiran fizični pregled zadostujeta za diagnosticiranje težav z rotatorno manšeto. V primeru manjših poškodb ali pri bolnikih, ki niso primerni za operacijo, se običajno izvaja konzervativno zdravljenje. V primeru neuspešnega konzervativnega zdravljenja se priporoča operativni poseg za popravilo raztrganine rotatorne manšete. Uspešnost rehabilitacije je odvisna od zgodnje diagnoze, resnosti poškodbe, uporabljene kirurške tehnike, kakovosti tkiva ter ohranitve moči nepoškodovanih mišic ramenskega območja.
Ključne besede: rehabilitacija, raztrganina, rotatorna manšeta
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 256; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

3.
Uporaba virtualne resničnosti za rehabilitacijo zgornjih okončin po možganski kapi
Tilen Gajšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Možganska kap je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov. Povzroča hude posledice za kakovost življenja. Čimprejšnja rehabilitacija pomembno prispeva k izboljšanju okrevanja in bolnikove samostojnosti. Namen zaključnega dela je predstaviti uspešnost rehabilitacije zgornjih okončin pri ljudeh po možganski kapi, z uporabo virtualne resničnosti. V zaključnem delu smo sistematično pregledali znanstveno literaturo s področja rehabilitacije možganske kapi z uporabo virtualne resničnosti. Proces iskanja virov smo prikazali z uporabo PRISMA diagrama. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo podatkov. V končni pregled smo vključili 14 raziskav. Ugotavljamo, da je učinek izključne uporabe virtualne resničnosti podoben klasični rehabilitacijski terapiji. Večina raziskav kaže na večjo učinkovitost rehabilitacije, kadar se virtualna resničnost kombinira s klasično metodo rehabilitacije. Vključitev virtualne rehabilitacije v terapijo ima pozitivne učinke na duševno zdravje bolnika po možganski kapi, kar povzroča dolgotrajno uporabo in upoštevanje programa rehabilitacije. Najboljši način uporabe virtualne resničnosti v terapiji je, kadar je le-ta uporabljena kot dodatek običajne rehabilitacije zgornjih okončin pri bolnikih po možganski kapi. Je enostavna za uporabo, ima zelo malo neželenih učinkov in s časom postaja finančno bolj dostopna. V prihodnosti bi lahko uporaba virtualne resničnosti učinkovito nadomestila ali bila v podporo klasičnim metodam rehabilitacije.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, virtualna resničnost
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (946,82 KB)

4.
Razvoj fizioterapevtov za potrebe športnikov v republiki Sloveniji
Hana Ravnikar, 2022, diplomsko delo

Opis: Razvoj športa je pripeljal do pojava športnih poškodb, ki omejujejo športnika pri športnem udejstvovanju. Namen diplomskega dela je opozoriti na pomembnost razvoja športnega fizioterapevta za potrebe športnikov, da lahko v največji meri in pravočasno pomagajo športnikom v procesu rehabilitacije po športni poškodbi in čim hitrejši vrnitvi v trenažni proces, na pomembnost spoštovanja načel in namenov rehabilitacije in načrtovanja ciljev rehabilitacije skupaj s poškodovanim športnikom. Proces rehabilitacije zajema ob medicinski tudi psihološko rehabilitacijo športnika. Postopek rehabilitacije z vidika izvajanja športnega terapevta temelji na kinezioterapiji, zdravljenju z gibom, ki se dopolnjuje z različnimi sredstvi in pripomočki in se izvaja v določenem zaporedju, ki se prilagaja glede na vrsto poškodbe in trenutno stanje športnika. Proces rehabilitacije je uspešno zaključen, ko vsi parametri, ki so bili porušeni ob pojavu poškodbe, ponovno na nivoju, ki so ga dosegali pred poškodbo.
Ključne besede: fizioterapevt, športna fizioterapija, rehabilitacija, kinezioterapija, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 568; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (790,60 KB)

5.
Dograditev in obnova centra za izvrševanje kazenskih sankcij v Črni Gori. : magistrsko delo
Vladimir Lutovac, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava idejo za dograditev in obnovo centra za izvrševanje kazenskih sankcij v mestu Danilovgrad v Črni Gori, na podlagi analiz trenutnega stanja v državi, v zvezi z kakovostjo pogojev in kapacitete v obstoječem kompleksu. V projektu je prikazana arhitekturna in funkcionalna razlika med dvema različnima zaporniškima sistemoma. Bistveno je, da zapor predstavlja mesto v mestu in je sestavljen iz več sklopov stavb, tako za zapornike, kot za zaposlene in nekatere spremljevalne dejavnosti. Skozi zgodovino se je razvila pomembna dvojnost v mnenju in zaznavanju vpliva zapora kot kazen na človeka. Ta dvojnost je prisotna v svetu kot eno od bistvenih vprašanj - kakšna vrsta kazni je primerna. Kako lahko zapor pripomore, da niso zaporniki samo kaznovani, ampak rehabilitirani?
Ključne besede: zapor, kazen, rehabilitacija, arhitektura, tipologija
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 774; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (9,96 MB)

6.
Psihološki vidik športnih poškodb
Nika Babnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opredelila, kaj so športne poškodbe, z metodo analize dokumentacije pa ugotovila, da so predvsem posledica izjemnega stresa in preobremenitev, ki so jim izpostavljeni športnice in športniki. Ti se na poškodbe odzovejo zelo čustveno, s strahom, jezo ali depresivnostjo. Z raziskavo sem ugotovila pomembnost psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost rehabilitacije po poškodbi. Uporabila sem metodo spraševanja, in sicer anketo, da bi ugotovila, kako se na poškodbe odzivajo naši anketiranci in anketiranke, med katerimi prevladujejo vrhunski športniki, v povprečju stari 21 let, dobre tri četrtine jih je ženskega spola. Večina je poiskala pomoč fizioterapevta ali osebnega trenerja, velik del anketirancev je rehabilitacijo opravil samostojno, pri nekaterih pa je bila potrebna operacija. Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da poškodbe vplivajo na motivacijo športnikov, saj je ta med rehabilitacijo precej upadla, po vrnitvi pa je ponovno zrasla. Z raziskavo sem ugotovila, da je uspešnost rehabilitacije v veliki meri odvisna tudi od socialne podpore, ki jo poškodovanim športnikom nudijo predvsem njihove družine.
Ključne besede: Šport, športnik, poškodba, rehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 20.08.2021; Ogledov: 1526; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (822,25 KB)

7.
Vrnitev nogometaša v šport po rekonstrukciji sprednje križne vezi
Tin Pavlič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pretrgana oz. poškodovana križna vez velja v profesionalnem nogometu za eno izmed težjih poškodb v kolenskem sklepu. Zaradi vse večjega športnega udejstvovanja pogostost te poškodbe v populaciji narašča. Pretrganje križne vezi povzroča nestabilnost kolena in ponavljajoče se nefiziološke premike v sklepu, zaradi katerih se lahko posledično poškodujejo tudi druge strukture v sklepu. Operativna rekonstrukcija je ena izmed najoptimalnejših načinov za efektivno in učinkovito doseganje stabilnosti kolena. Uspešen operativni poseg pa ni zadosten za vrnitev na enak tekmovalni nivo kot pred poškodbo, temveč je potrebna ustrezna rehabilitacija športnika, saj se športi med seboj razlikujejo. Ko gre za nogometaša, kjer so prisotne večje sile v kolenskih sklepih (ob spremembah gibanja, različnih skokih-doskokih), lahko na podlagi diagnoze poškodovanega kolena naredimo načrt zdravljenja s približnimi časovnimi okviri. Ogromno raziskav je pokazalo, da moramo rehabilitacijo razdeliti v različne faze z določenimi cilji in metodami. Dodaten problem nastane pri izrazitejši atrofiji sprednjih stegenskih mišic in posledično izgubi propriocepcije v kolenu. Hiter pričetek zdravljenja z rehabilitacijskim trenažnim programom je ključnega pomena, saj lahko pomembno pripomore k učinkovitosti le-tega, skrajšanju celotne rehabilitacije in ponovni pridobitvi funkcionalnosti telesa. Gre za strpen in postopen proces, kjer ni priporočljivo prehitevati, saj je vez od operacijskega posega do 6. meseca še občutljiva.
Ključne besede: Križna vez, koleno, rehabilitacija, nogomet
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1879; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

8.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 971; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (851,74 KB)

9.
Športna rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi pri nogometaših
Aleksander Narić, 2019, diplomsko delo

Opis: Poškodba sprednje križne vezi je v zadnjih letih ne samo pri nogometaših, temveč tudi pri ostalih športnikih prepogost razlog za prenehanje s treniranjem. Je ena izmed težkih poškodb, saj zahteva dolgotrajno rehabilitacijo. Če poznamo anatomsko razlago kolena in nastanek teh poškodb, je večja možnost trenerjev, da izoblikujejo program, ki bi zmanjšal nastanek tovrstnih poškodb kolena. V uvodnem delu zaključnega dela sta predstavljeni anatomija in biomehanika kolena, kjer smo opisali celoten sklep, mišice in vezi, ki ga obdajajo. Omenili smo vrste in nastanek poškodb v kolenu, simptome in znake, ki nastanejo ob poškodbi, ter kako bi zmanjšali oziroma preprečili kolenske poškodbe. Sledi pa tudi kratek opis poteka priprave na rekonstrukcijo križne vezi. V glavnem delu smo se osredotočili na različne faze rehabilitacije po operativnem posegu. Sledi faza športne rehabilitacije, kadar nogometaša počasi pripravljamo na večje napore in vrnitev k normalnemu treniranju z žogo. Podali smo tudi opis testiranj za preverjanje fizične pripravljenosti nogometaša. Zaključno delo je namenjeno vsem športnikom in športnim delavcem za pomoč pri preprečevanju nastanka poškodb ter za lažjo pomoč pri rehabilitaciji in vrnitev v popoln trenažni proces.
Ključne besede: koleno, športna rehabilitacija, križna vez, nogomet.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 2450; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

10.
Vpliv športa na duševno pučutje in rehabilitacijo zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maša Rački, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je predstavljen šport kot pomemben dejavnik pri rehabilitaciji zapornikov in njihovem duševnem počutju. Športne intervencije so v zaporu že kar precej uveljavljene, zahvaljujoč njihovem pozitivnemu vplivu na duševno in fizično počutje zapornikov. Obsojencem z različnimi športnimi aktivnostmi omogočajo sodelovanje s pravosodnimi policisti in ostalim delovnim osebjem pri organizaciji športnih dogodkov in nasploh nudijo boljšo komunikacijo in vzdušje med njimi vsemi. To je ključnega pomena, saj je bilo ugotovljeno, da so odnosi med zaporniki in pravosodnimi policisti ter zaporniki samimi v veliko primerih slabi zaradi neuspešnega komuniciranja, nezaupanja in nesprejemanja drug drugega. Tekom udeleževanja športnih programov postanejo zaporniki bolj samozavestni, pogumni in empatični. Pridobijo tudi veliko novega znanja in veščin, kar jim koristi po prestani zaporni kazni, na svobodi. Tam so prepuščeni kritičnim pogledom družinskih članov, bivših prijateljev in znancev, kateri jih stalno odvračajo in diskriminirajo. Šport ima zatorej pomembno vlogo pri rehabilitaciji in resocializaciji obsojencev. Zaporniki se morajo v zaporu prilagajati pravilom nadzorne institucije, zunaj pa okolju, v katerem niso bili že kar nekaj časa. Pri temu pomagajo tudi ostali terapevtski programi, brez katerih bi bilo obsojencem v zaporu precej bolj dolgočasno in nevzdržno. V raziskavah glede programov v zaporih je bilo za pridobitev mnenja in občutke zapornikov narejenih veliko intervjujev. Negativne značilnosti teh programov so bile po mnenju zapornikov le prekratek čas njihovega izvajanja, prepovedana udeležba s strani osebja in pa odpust iz zapora, zaradi katerega je moral predčasno končati program.
Ključne besede: diplomske naloge, duševno počutje, rehabilitacija, športne aktivnosti, resocializacija, zapor
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1009; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici