1. Uporaba temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco v industrijskih aplikacijah : diplomsko deloŽiga Videmšek, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava delovanje temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco NX-TC2405 podjetja OMRON na laboratorijskem vetrovniku. Spoznavanja temperaturnega regulatorja smo se lotili tako, da smo si zamislili laboratorijski vetrovnik z dvema segmentoma, v vsakem ima temperaturno tipalo povezano na temperaturni regulator. Delo opisuje postopek merjenja različnih načinov regulacije s temperaturnim regulatorjem na laboratorijskem vetrovniku in zaprtozančno vodenje procesov, in sicer z dvopoložajno regulacijo, PID-regulacijo, regulacijo 2-PID in prilagodljivim nadzorom ter samodejnim uglaševanjem, ki ju ponuja podjetje OMRON. Izdelavo diplomskega dela je omogočilo podjetje MIEL Elektronika, d. o. o., ki je nudilo vso podporo pri izdelavi sistema.
Ključne besede: temperaturni regulator, programirljivi logični krmilnik – PLK, umetna inteligenca, samonastavljivi regulatorji
Objavljeno v DKUM: 26.03.2021; Ogledov: 1291; Prenosov: 83
 Celotno besedilo (3,88 MB) |
2. Vzpostavitev tkivnih kultur bele murve (Morus alba L.) z namenom ohranjanja starih genotipov in vitroKatja Koncilja, 2019, diplomsko delo Opis: Bela murva (Morus alba L.) že stoletja predstavlja značilno drevo nekdajšnjih Evropskih svilogojskih regij, kjer so liste bele murve uporabljali za krmo sviloprejkam. V začetku 20. stoletja, se je kljub večletni tradiciji pridelovanje svile in svilogojstva na Slovenskem, nasade murv začelo opuščati, gojenje sviloprejk kot oblika naravnega pridelovanje tekstila pa je z začetki globalizacije nadomestilo uvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Za ohranjanje kolekcije murv in izbranih superiornih genotipov je potrebno in vitro ohranjanje teh edinstvenih genotipov. Z metodami razmnoževanja nodalnih izsečkov poganjkov in vzpostavitev kalusnih kultur, smo preizkušali vpliv različnih pH vrednosti in razmerja rastnih regulatorjev na rast kulture. V diplomski nalogi, smo uspešno vzpostavili protokol za rast in razrast izsečkov bele murve, z uporabo MS gojišča in rastnih regulatorjev indolmaslene kisline (IBA) in benziladenin (BAP) v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). V drugem sklopu poskusa smo uspešno indukcijo kalusa izzvali ob uporabi MS gojišča v pH območju 5.8 in 6.0. Za ohranjanje vitalnosti kalusa smo gojišču dodali aktivno oglje in rastne regulatorje IBA ter BAP v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). Vzpostavljeni protokoli tkivnih kultur murve so ključni za bodoče razmnoževanje materiala, ki ga bomo pridobili na terenu, predvsem v času, ko druge oblike tehnike razmnoževanja niso mogoče.
Ključne besede: murve / Morus alba L. / tkivne kulture / rastni regulatorji
Objavljeno v DKUM: 23.09.2019; Ogledov: 1268; Prenosov: 162
Celotno besedilo (909,37 KB) |
3. Izvedba linearne podajalne osi s servo motorjem BeckhoffMatija Sekirnik, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je izdelava linearne podajalne osi, ki deluje v realnem času (angl.: real–time) za potrebe izobraževanja na področju krmilne tehnike, avtomatizacije in regulacije. Linearna podajalna os je sestavljena iz linearne podajalne osi, koračnega motorja in servo motorja. Konstrukcija linearne osi omogoča, da je pogonski motor le eden izmed njiju. V magistrski nalogi bodo podrobneje opisani servo motor, krmilje, regulacija in izdelava HMI vizualizacijskega vmesnika v programskem okolju Visual Studio C#. S pomočjo uporabniškega vmesnika, ki smo ga izdelali, lahko izberemo motor, način vodenja in vrsto regulatorja. Uporabniški vmesnik ima možnost izrisa diagrama odzivov. Programska oprema in vse komponente, ki smo jih uporabili za izdelavo linearne podajalne osi, so popolnoma industrijska, to pomeni, da jih srečamo povsod v industriji. Tako uporabnik pridobi znanje, kako pravilno izbrati parametre regulatorja motorja ne glede na to ali je motor manjši ali mnogokrat močnejši.
Ključne besede: linearna podajalna os, servo motor, absolutni dajalnik, Beckhoff, TwinCAT3, Visual Studio C#, zvezni regulatorji, regulacija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2017; Ogledov: 1598; Prenosov: 255
Celotno besedilo (3,22 MB) |
4. VPLIV RASTNEGA REGULATORJA CCC NA VEGETATIVNI IN REPRODUKTIVNI RAZVOJ VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.)Dušan Mulec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2004 smo ugotavljali vpliv rastnega regulatorja cikocel (CCC) na vegetativni in reproduktivni razvoj pri sortah 'Renski rizling', 'Sauvignon', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay' in 'Modri pinot'. Pri vseh sortah smo ugotavljali število grozdov in maso grozdov (g) na trs, število jagod, maso jagod (g) in maso pecljevine na grozd (g), maso sto jagod (g), število pečk in maso pečk na sto jagod ter vsebnost sladkorja (°Oe). Vsebnost sladkorja smo merili po tretjinah grozda, pri peclju, v sredini grozda in na vrhu grozda. Vpliv CCC na vegetativni razvoj smo ugotavljali z merjenjem dolžine internodijev od 1. do 6. internodija, od 6. do 11. internodija ter od 11. do 16. internodija. Rezultati so pokazali, da uporaba rastnega regulatorja CCC vpliva na vegetativno rast. Pri trikratni uporabi CCC se je izrazito zmanjšala dolžina internodijev, na mehansko sestavo grozdja pa ni imel pomembnega vpliva. Z enkratno uporabo CCC smo vplivali na zvišanje sladkorja, z dvakratno in s trikratno pa na znižanje sladkorja v grozdnem soku.
Ključne besede: vinska trta, rastni regulatorji, CCC, 'Renski rizling', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay', 'Sauvignon', 'Modri pinot'
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1501; Prenosov: 91
Celotno besedilo (674,33 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
