| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ODVZEM ŽIVLJENJA LASTNEMU OTROKU Z VIDIKA SLOVENSKEGA IN TUJEGA KAZENSKEGA PRAVA
Manja Veličković, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje kompleksno analizo pravne regulative nasilja nad otroki s strani njihovih staršev s poudarkom na posledicah, ki se lahko končajo s smrtjo otroka. V prvem delu diplomske naloge spoznamo pravni položaj otroka skozi zgodovinski prerez do sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1987 ter institucije, ki to področje obravnavajo. Okoliščine teh kaznivih dejanj so si podobne, podrobno pa so predstavljeni starši kot storilci, motivi in povodi ter načini, sredstva, čas in kraj odvzema življenja lastnemu otroku z elementi krivde kot odločilnimi elementi za kazniva dejanja. V posebnem poglavju je predstavljena pravna opredelitev odvzema življenja lastnemu otroku, kjer skozi primerjalno predstavitev členov slovenskega, srbskega in avstrijskega Kazenskega zakonika, dokazujem sličnosti oz. razlike obravnave teh kaznivih dejanj. Primer družine Vodušek je le eden izmed primerov sodne prakse, ki dokazuje, da se za zaprtimi vrati družinskega okolja dogajajo nasilja, katerih žrtve so pogosto otroci, družbeno okolje in državne institucije pa ne reagirajo takrat, ko bi bilo mogoče posledice teh dejanj preprečiti.
Ključne besede: Otrok, nasilje, starši, odvzem življenja, motivi, pravna regulativa.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1529; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (848,56 KB)

4.
Basel II : diplomsko delo
Martin Kandrič, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: bančno poslovanje, sporazumi, bančni sistemi, tveganje, banke, Slovenija, standardi, kapital, krediti, regulativa, trg
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 723; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (651,47 KB)

5.
6.
7.
REGULATIVA NA PODROČJU OPAŽEVANJA
Doroteja Hren, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava standardizacijo in zakonske predpise v Republiki Sloveniji na področju opažev. Standardizacija na tem področju ni enolično zbrana in pregledno združena v enem samem standardu, ampak jo je treba izluščiti iz večih različnih standardov. Republika Slovenija je, s svojim inštitutom za standardizacijo (SIST), članica evropske organizacije za standardizacijo- CEN (European Committee for Standardization), ki obsega vsega 33 držav članic. Vse članice so zavezane izpolnjevati sprejete stnandarde in jih, po potrebi, prilagoditi geografskim specifikam posamezne države v okviru nacionalnih dodatkov, kot tudi zakonskim predpisom, ki so standardom nadrejeni akti. Področje opaževanja je z leti eskaliralo v razvoju, izpopolnjevanju materialov za opaževanje, tehnik opaževanja in razopaževanja, vplivov različnih sistemov opažev na stroške investitorja in zahtevnosti operiranja z njimi itd. Vse našteto je posledica povpraševanja po kakovosti, hitrosti, stroških in končnem izgledu opaženih konstrukcij, ki so neposredno vezani na vedno večje zahteve pri investitorjih in konkorence na trgu samem. Diplomsko delo skuša na pregleden in strukturiran način analitično prikazati zakonske predpise za opaže in združiti pregled zahtev iz standardov, kolikor je na podlagi izdanih tehničnih predpisov to mogoče.
Ključne besede: regulativa, standard, opaž, slovenski inštitut za standardizacijo, gradbeni predpisi
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 760; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

8.
EMU IN BANČNI SISTEM V SENCI
Matevž Rogan, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju je poudarek na Evropski monetarni uniji in na procesu uvedbe bančnega sistema v senci. Prav tako so opisani strateški cilji za rešitev Evropske unije iz finančne krize. Uvedba bančnega sistema v senci gospodarstvu predstavlja nove, inovativne načine financiranja. Sam sistem je predstavljen z vsemi nalogami, cilji in tveganji. Podrobno so predstavljena tudi mnenja stroke glede celotnega procesa uveljavitve bančnega sistema v senci.
Ključne besede: monetarna unija, bančna regulativa, bančni sistem v senci.
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 865; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (992,07 KB)

9.
UKREPI DRŽAV NA PODROČJU ZMANJŠEVANJA EMISIJ FLUORIRANIH TOPLOGREDNIH PLINOV
Danko Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica industrijskega razvoja zadnjih nekaj desetletij, ima učinek tople grede vedno večji negativni vpliv na življenje na Zemlji. K učinku tople grede še bolj prispevajo močni fluorirani toplogredni plini z velikokrat večjim potencialom globalnega segrevanja v primerjavi z naravnimi toplogrednimi plini. To pomeni, da imajo lahko tudi majhne koncentracije teh plinov v ozračju velik vpliv na globalne temperature. Problem globalnega segrevanja je dolgo časa bil zanemarjen v današnjih razvitih državah, ki so s svojim pospešenim razvojem največ prispevale k onesnaževanju okolja, katerega negativne posledice čuti danes celotno človeštvo. Z istim problemom se danes soočajo tudi države v razvoju, pri katerih dodaten problem predstavlja pritisk razvitih držav za sprejemanje novih okoljskih standardov in zakonov. Javnost je rabila dolgo časa, da naredi konkretne korake glede zmanjševanja emisij, ne samo fluoriranih, ampak vseh toplogrednih plinov. Leta 1987 je bil sprejet Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in zajema CFC in HCFC, ki poleg uničevanja ozona prispevajo k učinku tople grede. 10 let kasneje je bil sprejet Kjotski protokol, ki zajema ostale fluorirane toplogredne pline (HFC, PFC in SF6), in poskuša s pomočjo svojih mehanizmov znižati stroške državam na področju zmanjševanja toplogrednih plinov. Evropska unija in njene države članice trenutno sprejemajo različne regulativne ukrepe za nadzor emisij fluoriranih toplogrednih plinov, s katerimi naj bi zmanjšali emisije teh plinov za 2/3 do leta 2030 v primerjavi z letom 2014.
Ključne besede: globalno segrevanje, fluorirani toplogredni plini, Montrealski protokol, Kjotski protokol, tržni mehanizmi, regulativa Evropske Unije
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 525; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
ZAOSTROVANJE BANČNE REGULATIVE KOT ODZIV NA PROCESE V BANČNIŠTVU
Matjaž Golner, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V zgodovini je bilo veliko finančnih kriz, vendar je bila zadnja najhujša in globalno povezana. Razlog za to je v razcvetu finančnih trgov, na katerih so se razvijali in se še vedno razvijajo novi finančni produkti in instrumenti. Bančna regulativa poskuša slediti temu, vendar je vedno korak zadaj ali pa bančna industrija najde novo pot, kako se izogniti regulativi. Za nameček pa je v 70. letih prejšnjega stoletja prišlo do finančne liberalizacije oz. odpravljanja določenih omejitev. Na tak način so se odprla vrata finančni industriji po prevzemanju večjih tveganj, ki prinašajo večje dobičke. Pojavljati so se začele finančne inovacije in prav banke so imele pri tem procesu glavno vlogo. Namen inovacij je v večjem dobičku, večji likvidnosti in doseganju kapitalskih zahtev ter zmanjšanju izpostavljenosti tveganjem. Tveganja se ne zmanjšajo, ampak se prenesejo na vzporeden bančen sistem oz. bančništvo v senci. Gre za sistem, ki opravlja podobne storitve kot banke, vendar z eno veliko razliko. V tem sistemu ni regulative ali pa je manj stroga. Prav to je eden izmed glavnih razlogov za tak razcvet in vzpon, na drugi strani pa tudi za težave. Namreč prav v tem segmentu bančništva se skriva razlog za zadnjo finančno krizo. Za blažitev posledic tako obsežne in velike krize je prišlo do mednarodnega konsenza. Baselski odbor je v ta namen predstavil nov regulatorni okvir Basel III. Gre za nadgradnjo predhodnega okvirja Basla II. V magistrskem delu smo najprej predstavili proces deregulacije pred izbruhom krize, bančništvo v senci in značilnosti njegovega delovanja ter proces ponovnega zaostrovanja regulative na področju delovanja bank.
Ključne besede: regulativa, deregulacija, finančna liberalizacija, finančne inovacije, bančništvo v senci, Basel III, Baselski odbor
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 564; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici