| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Skupna evropska politika na področju poštnih storitev in njen vpliv na trg poštnih storitev v Sloveniji
Vesna Trup, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan razvoj regulacije trga poštnih storitev v Sloveniji in Evropski uniji po letu 1997. Povzeta je vsebina treh Poštnih direktiv in njihov vpliv na spreminjanje slovenske zakonodaje s področja poštnih storitev. Prikazana je organiziranost urejanja poštnega sektorja v Evropski uniji in vloga Evropske komisije in Evropskega parlamenta pri oblikovanju enotne evropske politike na področju poštnih storitev. Posebej so obravnavani nekateri ukrepi za regulacijo in nadzor trga poštnih storitev, kot so zagotavljanje izvajanja univerzalne poštne storitve, določanje obsega univerzalne poštne storitve, možni načini financiranja, ukrepi za regulacijo cen, določanje standardov in merjenje kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, pogostost dostave in urejanje dostopa do poštnega omrežja. Vpliv regulacije poštnega sektorja na razvoj konkurence, cene pisemskih poštnih pošiljk in kakovost prenosa poštnih pošiljk je predstavljena v drugem delu naloge na nivoju Slovenije in za področje Evropske unije. Na osnovi opravljene analize dosedanjih ukrepov urejanja trga poštnih storitev v Sloveniji je ocenjena uspešnost njegovega izvajanja in podan predlog sprememb ter smernice nadaljnjega razvoja regulacije trga poštnih storitev v prihodnjih letih.
Ključne besede: liberalizacija, poštne storitve, Poštna direktiva, regulacija trga, univerzalna poštna storitev
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 971; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
ANALIZA ODPIRANJA TRGA POŠTNIH STORITEV V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Rajko Jerenec, 2012, magistrsko delo

Opis: Analiza odpiranja trga poštnih storitev v državah Evropske unije (v nadaljevanju EU) je delo, ki je nastajalo v letu pred in v letu po formalnem odprtju slovenskega poštnega trga. Trenutna sintetična ugotovitev je, da gre pri liberalizaciji trga univerzalnih poštnih storitev za dolgotrajen proces, njeni učinki pa so po posameznih državah EU dokaj različni. Države iščejo znosno razmerje med sorazmerno svobodnim vstopom na prej monopolno regulirane trge in zahtevo po izvajanju ter zagotavljanju kakovostne univerzalne poštne storitve. Slovenija je pri definiranju teh razmerij še v izhodiščnem položaju. Kljub temu izpostavljamo tri ugotovitve, ki izhajajo iz analize: 1. Izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji bo izvajal cenovne pritiske, saj z izvajanjem univerzalne poštne storitve ustvarja negativen poslovni rezultat, istočasno pa mu prihajajoča konkurenca odvzema pozitivne učinke ekonomij obsega in onemogoča subvencioniranje iz nizkostroškovnih urbanih središč v visokostroškovna območja podeželja. Ugotovitev je podkrepljena s historičnimi podatki in z ugotovitvami iz primerjave cen, ki pokažejo, da relativna raven cen storitev iz prejšnjega rezerviranega področja občutno zaostaja za nacionalno ravnijo cen in da je slovenska raven cen teh poštnih storitev med najnižjimi v EU. 2. Z vstopom konkurence bo izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji doživel velik pritisk na svoje stroške izvajanja univerzalne storitve, ki mu glede na izbor načina financiranja ne bodo povrnjeni. V primeru, da racionalizacija poslovanja in zviševanje učinkovitosti ne bosta zadoščala, bodo nekatera področja doživela slabšanje kakovosti univerzalne storitve, česar za Slovenijo sicer še ne moremo potrditi, se pa to delno potrjuje skozi krčenje skupnega števila poštnih enot v EU. 3. Izvajalci univerzalne storitve so v spremenjenih tržnih razmerah prisiljeni k višji učinkovitosti, večji inovativnosti, boljši organiziranosti in k uvajanju novih, boljših storitev. Ugotovitev se nam je potrdila skozi horizontalno povezovanje, vertikalno konsolidacijo, diverzifikacijo in čezmejno širjenje dejavnosti izvajalcev univerzalne storitve. Izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji je trendom v EU v glavnem sledil, in to ob istočasnem zviševanju kakovosti prenosa pošiljk korespondence, racionalizaciji poslovanja, zviševanju produktivnosti ter uvajanju novih storitev z integracijo elektronskih in informacijskih storitev.
Ključne besede: trg poštnih storitev, univerzalna poštna storitev, regulacija trga, financiranje univerzalne poštne storitve, raven cen
Objavljeno v DKUM: 21.02.2013; Ogledov: 1514; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI KOT KAZNIVO DEJANJE
Eva Krevh, 2010, diplomsko delo

Opis: Manipulacija z vrednostnimi papirji je zagotovo ena hujših zlorab trga z vrednostnimi papirji in je zakonsko prepovedana. Kazenskopravno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev ureja Kazenski zakonik (KZ-1) v 239. členu (zloraba trga finančnih instrumentov). Kot manipulativni pa je moč označiti tudi dejanji po 231. (preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji) in 238. (zloraba notranje informacije) členu KZ-1. Kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov po novem 239. členu KZ-1 bistveno povzema definicijo tržne manipulacije prvega odstavka 374. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Z določenimi vsebinskimi kot tudi jezikovnimi spremembami kaznivih dejanj po 231. in 238. členu KZ-1 pa se je pojmu manipulacije z vrednostnimi papirji le še približalo. Prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji je urejeno v ZTFI, sankcija za ta prekršek pa je globa. Pri tem se zakonski znaki kaznivih dejanj po 231., 238. in 239. členu KZ-1 popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po: petem odstavku 556. člena ZTFI v povezavi s 4. točko prvega odstavka 556. člena ZTFI; 1. in 2. točki prvega odstavka 566. člena ZTFI; četrtem odstavku 566. člena ZTFI v povezavi s 374. členom ZTFI. Zakonodajalec bi moral to neskladje odpraviti. Kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji pa ni dovolj učinkovito. Velik problem predstavlja dokazovanje protipravnosti ravnanj manipulatorjev. Z optimalnejšo politiko regulacije tega problematičnega področja kot je sprememba sankcij za ta dejanja, uvedba obrnjenega dokaznega bremena, upoštevanje strokovnih mnenj in predlogov pri opisih kaznivih dejanj manipulacije ipd., bi pripomogli k učinkovitejšemu varstvu. Manipulacija z vrednostnimi papirji je kljub zakonski prepovedi v praksi še vedno pogost pojav. Na to dejstvo kažejo številni primeri, ki opozarjajo na nevarnost, ki jo tržna manipulacija predstavlja ekonomskim interesom vsake države.
Ključne besede: tržna manipulacija, vrednostni papir, trg vrednostnih papirjev, zloraba trga, finančni instrument, kaznivo dejanje, prekršek, regulacija
Objavljeno v DKUM: 14.04.2010; Ogledov: 2859; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (861,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici