1. Načrtovanje in izdelava laboratorijskega testerja baterijČrt Sužnik, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je opisan postopek načrtovanja in izdelave laboratorijskega sistema za testiranje (testerja) baterij. Osrednji del testerja je razvojna plošča podjetja Texas Instruments. Slednja krmili nastavljivo breme in omejevalnik polnilnega toka, izveden z MOSFET tranzistorji. Za izdelavo testerja baterij so bile najprej izbrane komponente za celoten sistem. V programu LTspice je bila narejena simulacija ciklanja baterije z uporabo izbranih komponent, nato je bilo dizajnirano še tiskano vezje. Programska koda je bila sestavljena v Simulinku, ki je dodatek programskega paketa Matlab. Končan tester baterij je bil pregledan s termovizijsko kamero, nato so bili pri različnih tokih preizkušeni načini ciklanja, praznjenja in polnjenja baterij.
Ključne besede: testiranje baterij, elektronsko breme, regulacija toka, ciklanje baterij, litijeve baterije
Objavljeno v DKUM: 18.03.2019; Ogledov: 1461; Prenosov: 220
 Celotno besedilo (4,65 MB) |
2. Vplivi različnih načinov vodenja sistema za uporovno točkovno varjenje na njegove izgubeJernej Černelič, 2017, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen srednje-frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje (UTV) s katerim se v industriji varijo pločevine. Tak sistem je sestavljen iz frekvenčnega pretvornika, transformatorja, diodnega usmernika in varilnih klešč ter varjenih pločevin. S frekvenčnim pretvornikom lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napetosti, s katero nato napajamo transformator. Posledično pa lahko uporabimo različne metode generiranja pulzov napajalne napetosti. V industriji se v ta namen najpogosteje uporablja pulzno-širinska modulacija, ki ji moramo definirati modulacijsko frekvenco, ki je pogosto konstantna. Ker lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napajalne napetosti, pa lahko te prožimo tudi glede na potrebe procesa UTV. V disertaciji je tako predstavljen algoritem histereznega vodenja sistema za UTV, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti, ki jo sistem potrebuje, da lahko zagotovi želen bremenski tok. Pri tem pa se lahko frekvenca napajalne napetosti med obratovanjem tudi spremeni, kar ni značilno za pulzno-širinsko modulacijo. Zaradi spreminjanja frekvence napajalne napetosti v disertaciji obravnavamo število pulzov napajalne napetosti v enako dolgih varilnih ciklih. Spreminjanje frekvence pa vpliva na tako imenovane dinamične izgube sistema za UTV, ki so odvisne od frekvence napajalne napetosti. Med te izgube uvrščamo stikalne izgube frekvenčnega pretvornika, izgube povezane s kožnim pojavom v navitjih transformatorja in histerezne izgube železnega jedra transformatorja za UTV. Z zmanjšanjem frekvence se te običajno zmanjšajo, kar smo potrdili tudi v primeru sistema za UTV. Pri uporabi algoritma histereznega vodenja, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti pa naraste valovitost bremenskega toka. Ta je lahko še posebej velika pri varjenju pločevin z nizko vrednostjo nadomestne varilne upornosti. Za tak primer smo pripravili tudi algoritem vodenja, ki zmanjša valovitost bremenskega toka na polovico tako, da maksimalno dolžino pulza napajalne napetosti prepolovi. Pri tem algoritem vodenja samodejno določi dolžino pulza napajalne napetosti na podlagi prvega pulza napajalne napetosti, ki vrednost gostote magnetnega pretoka spremeni od ene točke nasičenja do druge. Oba razvita algoritma pa lahko uporabljamo tudi pri DC-DC pretvornikih, ki vsebujejo transformator. V disertaciji pa smo analizirali tudi vplive bremenskega toka, nadomestne upornosti bremena in napetosti enosmernega vodila na obremenitev sistema. Od obremenitve je namreč odvisno koliko bo lahko algoritem vodenja znižal frekvenco oziroma zmanjšal število pulzov napajalne napetosti. Na podlagi te analize lahko izberemo tak nabor varilnih parametrov, pri katerih bo izkoristek sistema za UTV največji. Vrednosti varilnih parametrov lahko namreč tudi nekoliko spremenimo, pri tem pa se kvaliteta nastalega spoja ne spremeni.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, regulacija, histerezna regulacija, nasičenje, algoritem vodenja, minimalna frekvenca, izgube, izkoristek, valovitost bremenskega toka, frekvenčni pretvornik
Objavljeno v DKUM: 05.07.2017; Ogledov: 1901; Prenosov: 84
Celotno besedilo (9,12 MB) |
3. MODEL MIKRO OMREŽJA Z RAZPRŠENIMI VIRI IN HRANILNIKOM ENERGIJEVedran Kutnjak, 2016, magistrsko delo Opis: Vpeljava sodobnih rešitev, kot so razpršena proizvodnja, ki temelji predvsem na obnovljivih virih energije in napravah za shranjevanje električne energije ter pameten nadzor in vodenje z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, omogočajo nov pristop k načrtovanju in vodenju električnih omrežij in elektroenergetskega sistema. V tem kontekstu se mikro omrežja pojavljajo kot koncept prihodnosti. Magistrska naloga na nivoju simulacijskih izračunov obravnava mikro omrežje, ki vsebuje porabnike, enote razpršene proizvodnje in sistem za shranjevanje energije. V začetnem delu magistrske naloge so podane osnovne značilnosti mikro omrežja. V nadeljevanju je v programskem paketu MatLab/Simulink sestavljen model mikro omrežja s katerim je izvedeno ustrezno vodenje razpršenih virov in hranilnika energije. V paralelemen obratovanju vodenje mikro omrežja temelji na regulaciji toka, v otočne obratovanju pa je dodana še nadrejena regulacijska zanka za regulacijo napetosti. S simulacijskimi izračuni sta preverjena paralelni in otočni način obratovanja mikro omrežja kot tudi prehodi med obema načinoma.
Ključne besede: mikro omrežje, razpršena proizvodnja, hranilnik energije, regulacija toka, regulacija napetosti
Objavljeno v DKUM: 05.02.2016; Ogledov: 1797; Prenosov: 244
Celotno besedilo (2,97 MB) |
4. LABORATORIJSKI PROTOTIP STATIČNEGA KOMPENZATORJAJernej Černelič, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene možnosti izvedbe trifaznega statičnega kompenzatorja. Predstavljena je zgradba trifaznega kompenzatorja skupaj z dimenzioniranjem izhodnega filtra. Regulacija je izvedena v sinhrono vrtečem koordinatnem sistemu d-q, pri čemer so uporabljeni PI regulatorji. Podan je tudi način določitve ojačanj regulatorja. Delovanje kompenzatorja je najprej predstavljeno s simulacijo v programskem paketu Matlab/Simulink. Nato smo delovanje preskusili še na laboratorijskem prototipu, ki smo ga s pomočjo digitalnega signalnega procesorja sinhronizirali z omrežjem.
Ključne besede: trifazni razsmernik, DC-AC pretvornik, LCL filter, regulacija toka, regulacija delovne in jalove moči, vektorska pulzno širinska modulacija, statični kompenzator
Objavljeno v DKUM: 21.03.2012; Ogledov: 3136; Prenosov: 307
Celotno besedilo (4,12 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
