1. Kompenzatorji mrtvega časa regulacija procesov z dolgim mrtvim časom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeBlaž Vidovič, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv različno dolgih mrtvih časov na regulacijo procesov 1. in 2. reda. Mrtvi čas, v dinamičnih sistemih, predstavlja časovni zamik med dejansko spremembo vhodnega signala in spremembo izhodne spremenljivke, ki je posledica časa, potrebnega za prenos informacije skozi sistem. V delu smo izvedli simulacije v računalniškem orodju Simulink, za servo in regulacijske probleme. Izvedli smo tudi regulacijske simulacije sistema z motnjo šuma. Primerjali smo učinkovitost regulacije sistema, reguliranega z navadno PID povratnozančno shemo, s shemo regulirano s Smithovim prediktorjem.
Rezultati kažejo, da je Smithov prediktor primernejša rešitev za regulacijo sistemov z dolgim mrtvim časom tako v pri sledenju referenčne vrednosti, kot tudi v primeru regulacijskih problemov in regulacijskih problemov z dodano motnjo šuma, saj z njim dosežemo manjše oscilacije in hitrejšo vzpostavitev stacionarnega stanja. Iz rezultatov je razvidno tudi, da so regulacijske sheme v sistemih z mrtvim časom učinkovitejše pri blaženju nizkofrekvenčnega šuma kot visoko frekvenčnega šuma.
Ključne besede: regulacija procesov, PID regulator, Smithov prediktor, mrtvi čas, Simulink
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (2,90 MB) |
2. Simulacija in primerjava regulacijskih mehanizmov za regulacijo procesov z mrtvim časom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTinkara Ošlovnik, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali regulacijo procesov prvega in drugega reda ob prisotnosti različno dolgih mrtvih časih in različni velikosti časovne konstante pri predpostavki, da regulacijske konstante določimo z algoritmom za samonastavitev regulatorja. V delu prikazujemo izdelavo simulacije nereguliranega procesa – odziva na stopničasto spremembo, simulacijo reguliranega procesa s povratno zančno regulacijo in postopek samonastavitve konstant regulatorja v program MATLAB / Simulink. Analiza je potekala na primerih generičnih proces prvega in drugega reda s povratno zančno regulacijo in PI ter PID regulatorjem.
Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri tip regulacije je učinkovitejši pri odpravi motnje in sledenju referenčni vrednosti. Rezultati dela nakazujejo, da sta PI in PID regulaciji primerljivo učinkoviti pri regulaciji procesov prvega in drugega reda ob prisotnosti mrtvega časa. Algoritem za avtomatsko prilagajanje regulacijskih konstant poda vrednosti konstant, ki zagotavljajo učinkovito sledenje spremembi referenčne vrednosti. Prav tako zagotavljajo učinkovito odpravo motenj, ki se pojavi v procesu.
Ključne besede: regulacija procesov, povratno zančna regulacija, proces prvega reda, proces drugega reda, mrtvi čas
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1009; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,59 MB) |
3. SISTEM ODDALJENEGA IZVAJANJA PROCESOV POVEZANIH APARATOV BELE TEHNIKEGregor Štumpfel, 2011, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali drugačen pristop k izvedbi sistema povezanih aparatov bele tehnike. Klasična izvedba sistema povezanih aparatov omogoča samo daljinski nadzor nad njihovim delovanjem. Pri sistemu z oddaljenim izvajanjem aplikacijskih procesov pa oddaljeni strežnik opravlja tudi naloge, ki jih v klasičnih povezanih sistemih izvaja vgrajeni mikrokrmilniški sistem posameznega povezanega aparata bele tehnike. V ta namen smo najprej preučili procese, ki jih opravlja vgrajeni mikrokrmilniški sistem komercialnih aparatov bele tehnike. Te smo nato razdelili na aplikacijske procese krmiljenja in regulacije, ki jih bomo izvajali na oddaljenem strežniku našega sistema, ter na vhodno-izhodne procese, ki bodo ostali implementirani v vgrajenem mikrokrmilniškem sistemu povezanega aparata bele tehnike. Nato smo opisali metodo predelave komercialnih izvedb aparatov bele tehnike v povezljive aparate primerne za uporabo v našem sistemu. Podrobneje smo preučili arhitekturo naše izvedbe sistema povezanih aparatov bele tehnike z oddaljenim izvajanjem aplikacijskih procesov in implementacijo oddaljenega strežnika aplikacijskih procesov. Za potrebe delovanja sistema smo razvili komunikacijski vmesnik, ki skrbi za prenos podatkov med povezanimi aparati in oddaljenim strežnikom. Uspešnost izvedbe sistema z oddaljenim izvajanjem aplikacijskih procesov smo nato ocenili z opazovanjem rezultatov izvajanja osnovnih nalog aparatov bele tehnike našega sistema. Na koncu pa smo se posvetili še varnostnim vidikom izvajanja aplikacijskih procesov aparatov bele tehnike na oddaljenem strežniku.
Ključne besede: aparati bele tehnike, strežnik procesov, krmiljenje, regulacija, oddaljeno vodenje procesov, izvajanje v oblaku, tcp/ip, spletno omrežje, vgrajeni mikrokrmilniški sistemi
Objavljeno v DKUM: 31.01.2012; Ogledov: 2501; Prenosov: 235
Celotno besedilo (13,72 MB) |
4. Sinteza mehkega regulatorja za realni model destilarne : magistrsko deloAndrej Rotovnik, 2008, magistrsko delo Opis: Delo obravnava pristop k reševanju problema, na realnem procesu v industriji na podlagi izvedene analize realnega procesa, izdelave in identifikacije realnega modela procesa, razvoja algoritma vodenja, simulacije, realizacije in optimizacije regulacijskega algoritma. Razvili smo mehki (fuzzy) regulator, s katerim se osredotočimo in rešujemo glavni problem vodenja procesa destilacije. Sistem smo nadgradili z nadzornim sistemom (SCADA) ter vmesnikom človek - stroj (HMI) in je z možnostjo dodatnega OPC strežnika povezljiv z ostalimi razvojnimi orodji (npr. Matlab). Na osnovi simulacij (računalniških in na realnem modelu procesa) in realnih odzivov smo dokazali, da lahko z nadzornim mehkim regulatorjem vplivamo na delovanje in odpravimo pomanjkljivosti konvencionalnih regulatorjev pri vodenju destilacijskih procesov.
Ključne besede: avtomatska regulacija, mehki regulator, fuzzy regulator, simulacija, regulacijski algoritem, vodenje procesov, destilacija, vodenje destilacijskih procesov, destilarna viskija
Objavljeno v DKUM: 23.09.2008; Ogledov: 4386; Prenosov: 589
Celotno besedilo (1,20 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
