1. Brezžični prenos energije z dvojnim DD navitjem : doktorska disertacijaNataša Prosen, 2022, doktorska disertacija Opis: V tej nalogi je predstavljen razvoj nove strukture oddajnih in sprejemnih navitij za brezžični prenos energije. Razvita nova struktura navitij je zasnovana na osnovi navitij z usmerjenim magnetnim pretokom. Navitja omogočajo prenos večje gostote moči na enaki površini, kot že znana navitja. Zaradi razlike v novi strukturi navitij je bilo potrebno prilagoditi tudi sam sistem za brezžični prenos energije. Predstavljeni sta dve strukturi pretvornikov za vzbujanje navitij, ki omogočata prenos večje gostote moči.
Za potrebe regulacije sistema z novo strukturo navitij, je bil izdelan linearni, malo-signalni model sistema. Na podlagi simulacije s programom Matlab, so bili izdelani in preizkušeni različni regulatorji. Načrtana sta bila regulator izhodne napetosti in regulator izhodnega toka.
Na koncu je bilo delovanje nove strukture navitij preverjeno tudi na eksperimentalnem sistemu za brezžični prenos energije manjše moči. Primerjali smo izkoristek sistemov in največjo preneseno moč. Preizkusili smo integracijo tokovne in napetostne regulacije. Ključne besede: brezžični prenos energije, induktivni prenos energije, razvoj navitij, DD
navitja, večja gostota prenosa moči, napetostna in tokovna regulacija Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 98
Celotno besedilo (22,26 MB) |
2. Kriptovalute kot tehnika pranja denarja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Števančec, 2022, diplomsko delo Opis: Pranje denarja predstavlja kompleksen problem, ki je predvsem zaradi svojih značilnosti izpostavljen več kriminalnim tveganjem. Kot je opredeljeno že s samo definicijo, je o pranju denarja govor takrat, kadar pridobljeno premoženje, ki mu nekdo želi dodati videz legalnega in ga na tak način spraviti v obtok finančnega sistema, izvira iz predhodno storjenega kaznivega dejanja. Za omejevanje tovrstnega kaznivega dejanja se vzpostavljajo ukrepi preprečevanja in omejevanja organiziranih ali drugih oblik kriminala, iz katerih navadno izhaja nezakonito pridobljeno premoženje, ter ukrepi sistema preprečevanja pranja denarja. Ob razvoju inovativnih idej ali finančnih instrumentov, kot so tudi kriptovalute, pralci denarja tako izkoriščajo še nevzpostavljen ali pomanjkljiv sistem preprečevanja in odkrivanja. Regulatorji, zakonodajalci in drugi ustvarjalci politik pa ob tem večkrat naletijo na težavo, kako regulirati področje, brez da bi s tem omejili inovativnost. Iz tega je izhajalo prvo raziskovalno vprašanje, s katerim se je želelo ugotoviti, ali je možno področje delovanja elektronskih valut in kriptovalut regulirati in nadzorovati na način, ki ne bo zaustavljal razvoja in konkurenčnosti podjetij, ki se s tem ukvarjajo, obenem pa ne bo dopuščal kriminala in bo imel zagotovljen nadzor nad pranjem denarja. Specifičnost samega kaznivega dejanja in njegove značilnosti so tiste, ki usmerjajo pozornost omejevanja tveganj na več področij, kar posledično vključuje sodelovanje različnih subjektov. Iz tega je izhajalo tudi drugo raziskovalno vprašanje, katerega namen je bil prepoznati ključne subjekte za vzpostavitev nadzornega sistema in ugotoviti način sodelovanja med regulatornimi institucijami na globalni in nacionalni ravni. V diplomski nalogi je bil, z namenom vpogleda v trenutno stanje, v prvem delu predstavljen pregled literature tujih in domačih avtorjev ter raziskovalcev tega področja, ki so v svojih raziskavah ugotavljali značilnosti kriptovalut, njihove pomanjkljivosti, izpostavljenost tveganju za pranje denarja ter pregledali že obstoječe in pripravljajoče se zakonodajne in druge regulatorne predpise. V drugem delu pa so predstavljeni intervjuji s strokovnjaki, s pomočjo katerih se je pridobilo vpogled v praktično izvajanje procesa preprečevanja pranja denarja, ideje za nadaljnjo ureditev in predloge za izboljšave ureditve področja preprečevanja pranja denarja. Ključne besede: kriptovalute, regulacija, inovacije, finančni kriminal, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 395; Prenosov: 105
Celotno besedilo (842,30 KB) |
3. |
4. Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino : magistrsko deloEva Ivankov, 2022, magistrsko delo Opis: Raziskovalci na področju afektivne nevroznanosti se trenutno veliko posvečajo proučevanju pozitivnih učinkov socialne regulacije – psihološkega mehanizma, pri katerem posameznik v stresni situaciji doseže zmanjšanje nelagodja s pomočjo socialne podpore. Le-ta nam lahko predstavlja sredstvo za zmanjševanje intenzivnosti neprijetnih občutkov, kot so negativna čustva ali fizična bolečina. Prav tako novejše psihološke raziskave poudarjajo prispevek empatije k socialni regulaciji čustev ter bolečine. Namen tega magistrskega dela je bil ugotoviti, ali partnerjeva podpora vpliva na doživljanje bolečine pri partnerki in kakšno vlogo ima pri tem partnerjeva empatija. Na vzorcu 10 romantičnih parov, ki so sodelovali v eksperimentalni študiji, smo ugotovili, da se je neprijetnost bolečine udeleženk zmanjšala, ko je bil prisoten njihov romantični partner. Rezultati so pokazali še, da stopnja partnerjeve splošne empatije ne igra vloge pri učinku partnerjeve podpore na doživljanje bolečine pri partnerki, kot tudi ne igrata pomembne vloge pri tem afektivna in kognitivna empatija kot ločena konstrukta. Naše ugotovitve podpirajo idejo, da lahko socialna podpora s strani romantičnega partnerja deluje kot ekonomičen naravni analgetik. Vendar pa rezultati naše in ostalih aktualnih študij s tega področja kažejo, da so nekateri drugi dejavniki morda bolj ključnega pomena za učinkovito socialno regulacijo bolečine s strani romantičnega partnerja od empatije. Ključne besede: empatija, socialna podpora, regulacija bolečine Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 242; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Samodejni uglaševalnik kitare : diplomsko deloRadoslav Pantić, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj projekta je bil zasnovati in izdelati samodejni uglaševalnik, ki bi zajemal zvok glasbenega inštrumenta, in bi na podlagi tega uglasil strune z vrtenjem ključev za uglaševanje na inštrumentu. Naprava naj bi bila enostavna za uporabo in bi uporabniku zagotovila povratno informacijo o procesu uglaševanja preko OLED zaslona. Ključne besede: Uglaševalnik kitare, mikrofon, struna, Hitra Fourierova transformacija, servo-motor, litij-ionska baterija, OLED, mikrokrmilnik, napetostna regulacija, vzorčenje, analogno - digitalni pretvornik Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 271; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,97 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Čustva v vsakdanjem življenju: Vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev : vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustevŠpela Peserl, 2022, magistrsko delo Opis: Čustvena diferenciacija je blagodejna in se povezuje s številnimi pozitivnimi izidi, saj velja za sposobnost, ki spodbuja psihološko in socialno blagostanje. Zmožnost diferenciranja med čustvi prav tako zagotavlja informacije, ki bi lahko vodile do bolj učinkovite regulacije čustev. Tako smo tudi v magistrski nalogi želeli preučiti, kako je čustvena diferenciacija povezana z izbiro strategij regulacije čustev in učinkovitostjo uporabe le-teh ter kakšno vlogo ima intenziteta čustev pri regulaciji čustev. Uporabili smo metodo vzorčenja izkušenj, s pomočjo katere so udeleženci o svojih čustvih poročali šestkrat na dan v obdobju sedmih dni. Na vzorcu 205 udeležencev, starih med 19 in 35 let, smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna negativna povezanost diferenciacije negativnih čustev z vsemi strategijami regulacije čustev in da ima diferenciacija negativnih čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Izkazalo se je tudi, da strategije zatiranje izražanja čustev, distrakcija in ruminacija mediirajo odnos med diferenciacijo negativnih čustev in negativnim afektom ter da ima intenziteta čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med sprejemanjem in negativnim afektom ter v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Kljub nekaterim kontradiktornim ugotovitvam v primerjavi s preteklimi raziskavami menimo, da je učinkovitost uporabljenih strategij vseeno odvisna od konteksta in da je čustvena diferenciacija pomembna za ugodno regulacijo čustev, nedvomno pa je potrebnih še več raziskav, da bi še bolj razumeli mehanizme, preko katerih čustvena diferenciacija izvaja svoje koristne učinke. Pri tem pa vseeno upamo, da bo pridobljeno znanje v naši raziskavi imelo pomembne praktične implikacije in da predstavlja vsaj majhen korak naprej k informiranju in izboljšanju
terapevtskega zdravljenja različnih afektivnih motenj. Ključne besede: čustvena diferenciacija, regulacija čustev, regulatorna fleksibilnost, intenziteta čustev, metoda vzorčenja izkušenj Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 264; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. Čustva v vsakdanjem življenju: vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustevNikita Adamič, 2022, magistrsko delo Opis: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te. Ključne besede: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 227; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,31 MB) |
8. Interoceptivno zavedanje v vsakdanjem življenju: vloga interoceptivnega zavedanja pri regulaciji čustev in neprilagojenih vzorcih prehranjevanja : magistrsko deloJasna Verčko, 2022, magistrsko delo Opis: Interoceptivno zavedanje je zavestno zaznavanje telesnih signalov, ki dajejo informacije o fiziološkem stanju telesa. Povezuje se z različnimi izidi, med drugim z regulacijo čustev in neprilagojenimi vzorci prehranjevanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim vzdolžnim načrtom, ki je trajala sedem dni. Vključeni so bili udeleženci s starostjo od 18 do 35 let, ki niso imeli diagnosticirane duševne motnje. Raziskava je potekala s pomočjo uporabe aplikacije na pametnih telefonih, kjer so udeleženci sedemkrat dnevno dobili krajši vprašalnik o trenutnem počutju, na začetku pa so izpolnili daljši uvodni vprašalnik. Ugotovili smo, da lahko zaradi zmerne pozitivne povezanosti interoceptivno zavedanje obravnavamo kot potezo in kot stanje, ter da skoraj ni sprememb slednjega tekom enega tedna. Oba vidika interoceptivnega zavedanja sta pozitivno povezana s povprečno uporabo strategij regulacije čustev, ponovna ocena, sprejemanje in socialno deljenje. Interoceptivno zavedanje je pozitivni napovednik občutenja pozitivnega afekta, ponovna ocena pa je mediator tega odnosa. Oba vidika interoceptivnega zavedanja sta negativna napovednika nenadzorovanega hranjenja, interoceptivno zavedanje kot poteza pa negativno napoveduje tudi neprilagojene vzorce prehranjevanja nasploh. Posamezne strategije regulacije čustev niso bile prepoznane kot mediatorji med interoceptivnim zavedanjem in nenadzorovanim hranjenjem. Podani so predlogi za prihodnje raziskovanje ter prednosti in omejitve pričujoče raziskave. Ključne besede: interoceptivno zavedanje kot poteza, interoceptivno zavedanje kot stanje, regulacija čustev, neprilagojeni vzorci prehranjevanja Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 246; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,07 MB) |
9. Vodena elektromehanska zavora za izvajanje obremenilnih testov na malih gospodinjskih aparatihJaka Černec, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je kreacija merilnega sistema za trajnostno testiranje malih
gospodinjskih aparatov. V podjetju BSH se na vseh aparatih izvaja definirano trajnostno
testiranje po standardu. Posledica teh testiranj je prekomerna količina neuporabnega
materiala, ki predstavlja logistični kot tudi finančni problem. Zato je bila moja naloga to
testiranje avtomatizirati ter poenotiti za vse različne gospodinjske aparate. Z regulacijo
histerezne zavore sem ustvaril krmilno progo, ki je primerljiva standardnemu testu.
Merilno tehniko sem pritrdil na ohišje, ki bo omogočila testiranje vseh različnih
gospodinjskih aparatov. Ključne besede: Histerezna zavora, trajnostno testiranje, regulacija, MAGTROL Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 175; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,20 MB) |
10. Načrtovanje, izdelava in vodenje sistema za regulacijo ravnovesja krogle na letvi : diplomsko deloMatej Stojnšek, 2022, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske naloge smo zasnovali sistem krogle na letvi z uporabo industrijske opreme Mitsubishi. Sistem smo realizirali tako mehansko kot programsko. Za nagib letve smo uporabili industrijski servomotor s servoojačevalnikom. Za vodenje sistema smo uporabili PLK, za uporabniški vmesnik pa HMI-ekran. Izpeljali smo dinamični model. Model smo v simulacijah uporabili za oblikovanje ustreznih algoritmov krmiljenja. Znotraj okolja Matlab/Simulink smo izvedli simulacije načrtanih algoritmov. Te smo nato implementirali znotraj PLK-ja. Izvedli smo konfiguracijo strojne opreme in ustvarili uporabniški vmesnik na HMI-ekranu. Izvedli smo meritve uspešnosti regulacije na realnem sistemu in te primerjali s simulacijami. Naprava, ki smo jo izdelali, omogoča vodenje položaja krogle po nagibajoči se letvi. Želeni položaj krogle lahko določimo s potenciometrom ali z uporabniškim vmesnikom. Izbiramo lahko med različnimi regulacijskimi algoritmi, katerih parametre lahko spreminjamo preko vmesnika. Izdelani sistem lahko uporabimo kot alternativo komercialnim sistemom za učenje teorije regulacije in hkrati za učenje o industrijski strojni in programski opremi. Ključne besede: programirljivi logični krmilnik, servomotor, regulacija, HMI, krogla na letvi Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 337; Prenosov: 30
Celotno besedilo (6,37 MB) |