Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tema diplomske naloge je vzpostavitev kriptovalut kot učinkovitega paralelnega finančnega sistema, ki deluje neodvisno od tradicionalnih bančnih institucij. Tradicionalni finančni sistemi se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz njihove centralizirane narave. Med največjimi problemi so visoki stroški transakcij, predvsem pri mednarodnih prenosih denarja, kjer posredniki, kot so banke in finančne institucije, zaračunavajo visoke provizije in upočasnjujejo proces. Na drugi strani decentralizirani finančni sistemi, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov, ponujajo rešitev teh težav. Omogočajo neposredne transakcije med uporabniki brez posrednikov, kar zmanjšuje stroške in povečuje hitrost transakcij. Decentralizacija prav tako zmanjšuje tveganje sistemske napake, saj ni ene same točke odpovedi, in omogoča bolj enakopraven dostop do finančnih storitev, saj so te odprte za vse, ki imajo dostop do interneta. Kljub močnemu potencialu pa decentralizirani sistemi prinašajo izzive, kot so vprašanja glede varnosti, regulacije in zaščite uporabnikov. V diplomski nalogi smo najprej predstavili osnovne koncepte kriptovalut in podrobneje analizirali tehnologijo veriženja blokov, ki je glavni element delovanja decentraliziranih sistemov. V nadaljevanju smo analizirali izzive na področju regulacije in preučili že obstoječo regulacijo in različne pristope, ki so jih izbrale države na področju kriptovalut. Obravnavali smo tudi izzive na področju varstva investitorjev, preprečevanja kriminalnih dejavnosti in vpliva regulacije na razvoj kriptovalut. Na koncu pa smo poskušali tudi predvideti prihodnost kriptovalut kot paralelnega sistema, pri čemer smo se osredotočili na tehnološke napredke tehnologije veriženja blokov, potencialno združljivost z obstoječimi finančnimi sistemi in oblikovanja prihodnosti financ. Rezultati kažejo, da imajo kriptovalute potencial, da postanejo pomemben del globalnega finančnega sistema, vendar njihov dolgoročni uspeh ostaja odvisen od nadaljnjega razvoja tehnologije, regulativnih okvirov in zaupanja javnosti.
Ključne besede: kriptovalute, decentralizacija, tehnologija veriženja blokov, regulacija, prihodnost financ
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,32 MB)

Opis: V magistrskem delu je opisanih nekaj optimizacijskih algoritmov, namenjenih iskanju optimalnih PID-parametrov glede na zahteve odprtozančnega odziva sistema 2. reda. Podrobneje je opisan optimizacijski algoritem diferencialne evolucije, ki je bil s pomočjo orodij Matlab preveden v obliko, primerno za izvedbo v PLK (SCL-funkcija). Zaradi matematične omejenosti je bilo treba v TIA-portalu ustvariti več lastnih funkcijskih blokov in funkcij, kot na primer generator naključnih števil, meritve stopničnega odziva itd. Delovanje funkcijskega bloka diferencialne evolucije smo testirali najprej v simulatorju, nato še na realnem procesu regulacije pretoka zraka.
Ključne besede: regulacija, PID, optimizacijski algoritmi, diferencialna evolucija, PLK
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,70 MB)

Opis: V diplomskem delu bo predstavljena uporaba različnih Siemens krmilnikov za namen testiranja regulacijskih algoritmov. Cilj diplomskega dela je uporabiti PROFINET komunikacijo in povezati dve različni seriji Siemens krmilnikov na skupni usmerjevalnik, preko katerega se lahko brezžično povežemo na željen krmilnik. Delovanje regulacijskega algoritma lahko spremljamo in vodimo preko nameščenega HMI panela ali preko fizičnih tipk, stikal in indikatorjev. Za namen prikaza delovanja razvojne mize je bil v TIA portalu izdelan program za regulacijo temperature v peči in regulacijo vodenja servomotorja.
Ključne besede: avtomatizacija, razvojna miza, regulacija, Siemens, TIA portal, SCADA
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 87
Celotno besedilo (8,99 MB)

Opis: Doktrina nujne zmogljivosti je institut konkurenčnega prava, po katerem lahko podjetje zahteva dostop do določenega proizvoda ali storitve (nujne zmogljivosti), ki je v izključni oblasti drugega podjetja, ki ima na trgu tega proizvoda ali storitve prevladujoči tržni položaj, če je dostop do tega proizvoda ali storitve neobhodno potreben za delovanje na spodnjem trgu. Zadevna doktorska disertacija poskuša razložiti ali lahko velepodatki predstavljajo nujno zmogljivost, tako z vidika ex-post kot tudi ex-ante regulacije. Uvodno poglavje doktorske disertacije bralcu predstavi raziskovalna vprašanja in hipoteze, opredeli raziskovalni problem in metodologijo, na kateri delo temelji, izpostavi pa tudi morebitne omejitve. V nadaljevanju sledi podroben prikaz nekaterih pojmov in konceptov, katerih poznavanje je potrebno za razumevanje doktorske disertacije. Doktorska disertacija nato obravnava položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti z vidika ex-post regulacije. Najprej podrobno opredeli pojem velepodatkov in njihov vpliv na konkurenčno politiko in pravo, ustavi pa se tudi pri nekaterih njihovih lastnostih, ki so bistvene z vidika doktrine nujne zmogljivosti. V nadaljevanju poskuša doktorska disertacija opredeliti, pod katerimi pogoji bi določen nabor velepodatkov v konkurenčnem pravu Evropske unije lahko predstavljal nujno zmogljivost. Pri tem pa se sooči z nejasnostmi glede pogojev za uporabo doktrine, ki zadnji dve desetletji otežujejo njeno aktivacijo. Zaključi, da bi za učinkovitost doktrine nujne zmogljivosti kot orodja za dostop do konkurenčno relevantnih velepodatkov, bilo potrebno oblikovati novo kategorijo pogojev za uporabo doktrine, ki bi objektivni test nadomestili z subjektivnim testom ali testom povprečnega podjetja, opustili zahtevo, da mora podjetje, ki nujno zmogljivost obvladuje, biti vsaj prisotno na spodnjem trgu, nazadnje pa opustili tudi uporabo pogoja novega proizvoda oz. tehničnega napredka. Brez navedenih modifikacij je aplikacija doktrine nujne zmogljivosti na velepodatke, ne glede na to, kateri pogoji se uporabijo, v praksi izjemno težavna. Doktorska disertacija v okviru naslednjega poglavja preuči prepreke, ki jih za položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti predstavlja pravna ureditev varstva osebnih podatkov. Poglavje zaključi, da bi morala delitev nabora velepodatkov, ki vsebuje osebne podatke, zadostiti zahtevam iz Splošne uredbe o varstvu podatkov – z drugimi besedami, da bi takšna delitev nabora velepodatkov, ki vsebuje osebne podatke, bila zakonita, bi morala zadostiti vsaj eni od pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, kot jih opredeljuje Splošna uredba o varstvu podatkov. V tem oziru se kot možna temelja kažeta podlagi zakonitih interesov upravljalca ali tretje osebe ter izpolnitve zakonskih obveznosti. Doktorska disertacija razišče tudi možnosti za izogib določbam Splošne uredbe o varstvu podatkov preko učinkovite anonimizacije osebnih podatkov, ki jih nabor velepodatkov vsebuje. V tej zvezi zaključi, da zaradi naprednih re-identifikacijiskih metod učinkovita anonimizacija dejansko ni mogoče, če tudi pa bi bila, bi zaradi nje osebni podatki izgubili pretežni del ekonomske relevantnosti. Doktorska disertacija preuči še položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti z vidika ex-ante regulacije. Po teoretičnem uvodu in prikazu obstoječih instrumentov ex-ante regulacije dostopa do nekaterih ozkih kategorij podatkov, analizira različne možne pristope k ex-ante regulaciji dostopa do velepodatkov, namreč samoregulacijo, regulacijo s pogoji FRAND, ter simetrično in asimetrično oblastno regulacijo. Doktorska disertacija zaključi, da je glede na specifike trgov, ki jih poganjajo velepodatki, najustreznejši model regulacije dostopa do velepodatkov oblastna asimetrična regulacija. Na podlagi vedenja ustvarjenega v doktorski disertaciji, njeno zadnje poglavje odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze.
Ključne besede: doktrina nujne zmogljivosti, ex-ante regulacija, pravo varstva osebnih podatkov, ex-post regulacija, velepodatki
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 117
Celotno besedilo (5,93 MB)

Opis: Prostitucija ostaja izjemno kontroverzna tema v politiki mnogih držav, ker zahteva ustrezno regulacijo, ki spoštuje pravice in temeljne svoboščine oseb, povezanih s prostitucijo. Izvedena je bila primerjalna analiza regulacije prostitucije v šestih državah, in sicer v ZDA, Belgiji, Sloveniji ter na Švedskem, Nizozemskem in Kitajskem. Analiza je temeljila na šestih merilih: pravna ureditev prostitucije in kazenske sankcije, model prostitucije, pogoji za opravljanje prostitucije, socialne in zdravstvene storitve, stigmatizacija ter vloga rdečih četrti. S pomočjo primerjalne metode so bile ugotovljene podobnosti in razlike med njimi ter ugotovitve predstavljene v obliki tabele. Ugotovljeno je bilo, da države z reguliranim pristopom, kot so ZDA, (predvsem okrožje Nevada) in Nizozemska, dosegajo boljše rezultate glede zdravja in varnosti spolnih delavcev. Nasprotno pa kriminalizacija in delna dekriminalizacija pogosto vodita k večjemu tveganju za zlorabe in otežujeta dostop do življenjskih potrebščin. Švedski model, ki je usmerjen v zmanjšanje povpraševanja po prostituciji, kaže na upad števila storitev, vendar ne zagotavlja izboljšanja pravic spolnih delavcev. Slovenija se nahaja v okolju, kjer je prostitucija dekriminalizirana, vendar ostaja neregulirana. Značilna je zmerna stopnja stigmatizacije marginaliziranih skupin, hkrati pa so socialne in zdravstvene storitve omejene. Pomen mehanizmov za nudenje pomoči spolnim delavcem se zmanjšuje zaradi nejasnosti v delovanju prostitucije. Naloga zaključuje z ugotovitvijo, da ni enotnega pristopa, ki bi bil univerzalno uspešen, temveč je učinkovitost regulacije prostitucije odvisna od politik držav in družbene sprejemljivosti. Vsaka država mora prilagoditi svojo strategijo glede na specifične socialne, kulturne in pravne pogoje, da bi dosegla optimalne rezultate pri zaščiti pravic spolnih delavcev in obvladovanju prostitucije.
Ključne besede: pravna ureditev, regulacija, primerjalna analiza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 35
Celotno besedilo (948,79 KB)