| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 453
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Določanje učinkovitosti regulacije pretoka tekočin in optimiranje nastavitev konstant pid regulatorja
Jure Mezek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali pretočni sistem z povratno-zančno regulacijo na demonstracijski napravi GUNT RT-624. Na začetku eksperimentalnega dela smo preverili linearnost ventila glede na vhodni signal. Z določitvijo linearnega območja delovanja smo določili interval, na katerem so meritve ustrezne in relevantne. Z uvedbo stopničaste spremembe smo karakterizirali sistem na obratovalnem območju avtomatskega ventila. Sistem smo regulirali z P, PI in PID regulacijo, katerih nastavitve smo določili grafično z Cohen Coonovo metodo. Nadaljnje eksperimentalno delo smo opravili z uporabo programa Matlab. Pripravili smo simulacijski modul eksperimentalne naprave in testirali različne tipe regulacije kot tudi različne nastavitve regulacijskih konstant, ki smo jih pridobili iz empirično zapisanih metod. Opazovali smo odziv sistema pri uvajanju stopničastih sprememb in motnje ter zapisali opažanja in ugotovitve o ustreznosti metod za regulacijo obravnavanega sistema. Cilj regulacije je bil pridobiti hiter ter natančen odziv z minimalnim preletom, predvsem pa vzpostavitev stabilnega stanja sistema po dosegu referenčne vrednosti. V sistem smo uvajali motnjo, ki jo je modul odpravil s povratnozančno regulacijo. Rezultati nakazujejo, da je za obravnavani sistem najustreznejši proporcionalno-integralni regulator, saj zagotavlja zadovoljive, točne rezultate in ob ustreznih nastavitvah konstant ne povzroča oscilacije signala. Idealnemu odzivu sistema smo se poizkušali približati z optimizacijo nastavitev z uporabo orodja Simulink. Pridobili smo parametre, ki so bili za obravnavani sistem najustreznejši.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, PI regulacija, PID regulacija, optimizacija nastavitev pretočnega sistema
Objavljeno v DKUM: 18.05.2022; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

2.
Modeliranje in izdelava regulacijskega sistema in propelerjev brezpilotnega letalnika : magistrsko delo
Miha Smrekar, 2022, magistrsko delo

Opis: Brezpilotni letalnik je naprava za izvajanje letov brez pilota ali drugih oseb na krovu, ki je daljinsko krmiljena, programirana ali avtonomna. V magistrski nalogi smo izpeljali matematični model brezpilotnega letalnika, naredili analizo glavnih senzorskih sistemov letalnika (giroskop in pospeškometer) in filtrov, ki smo jih uporabili za manjšanje šuma (nizkoprepustni filter in Kalmanov filter), nato smo naredili model Matlab/Simulink celotnega dinamičnega sistema in ustrezno izdelali ter uglasili regulacijo upravljanja in letenja s pomočjo regulatorjev PID. V drugem delu naloge smo izvedli analizo propelerjev brezpilotnega letalnika z uporabo metode BEM (Blade Element Momentum Theory), nato smo s pomočjo Adkinsonove metode ustvarili dizajn 5-palčnega propelerja, ki smo ga nato fizično izdelali in eksperimentalno preizkusili. Rezultati so pokazali, da je metoda BEM predvidela večji potisk, kot smo ga dosegli v fizični izvedbi. V zadnjem delu naloge smo sestavili brezpilotni letalnik, s pomočjo mikroprocesorja Arduino sprogramirali regulacijo sistema, uspešno izvedli testni let in pokazali, da uporabljeni matematični model uspešno opiše obnašanje brezpilotnega letalnika.
Ključne besede: dron, letalnik, regulacija, propeler, matematični model
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 225; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (14,00 MB)

3.
Čustva in prehranjevanje: vloga regulacije čustev in interoceptivnega zavedanja pri neprilagojenih vzorcih hranjenja
Vesna Ambrož, 2022, magistrsko delo

Opis: Težave na področju hranjenja zajemajo cel spekter vedenj, doživljanj in kognicij, ki jih skupno imenujemo neprilagojeni vzorci hranjenja. Namen naše naloge je bil preučiti odnose med neprilagojenimi vzorci hranjenja, regulacijo čustev ter interoceptivnim zavedanjem. Dodatno smo preverili še vlogo spola ter indeksa telesne mase (ITM). Na 228-ih udeležencih smo ugotovili pozitivne povezave med zaskrbljenostjo s hranjenjem in telesom, čustvenim hranjenjem ter omejevanjem hranjenja. Čustvena disregulacija je bila pozitivni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom in čustvenega hranjenja, interoceptivno zavedanje pa je bilo negativni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom. Ugotovili smo tudi, da ženske poročajo o več neprilagojenih vzorcih hranjenja kot moški, isto velja tudi za posameznike z višjim ITM. Posamezniki z nižjim interoceptivnim zavedanjem poročajo o slabši regulaciji čustev kakor posamezniki z višjim. Ugotovili smo tudi, da čustvena disregulacija mediira odnos med interoceptivnim zavedanjem in neprilagojenimi vzorci hranjenja. Na podlagi izsledkov sklepamo, da osebe s slabšo čustveno regulacijo in zmanjšanim interoceptivnim zavedanjem svojo čustveno stisko regulirajo z manj konstruktivnimi strategijami, kot so neprilagojeni vzorci hranjenja. Slabše interoceptivno zavedanje morebiti doprinaša k težavam v konstrukciji in/ali prepoznavi čustev, kar nadalje otežuje regulacijo le-teh. V prihajajočih raziskavah bi bilo smiselno preučiti vzročno-posledične povezave med konstrukti na reprezentativnejšem vzorcu in vključiti še druge vidike interoceptivnega zavedanja.
Ključne besede: neprilagojeni vzorci hranjenja, čustvena regulacija, interoceptivno zavedanje
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 178; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1002,44 KB)

4.
Razvoj simulatorja za regulacijo pretoka s povratno-zančno in vnaprejšnjo regulacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Eva Valant, 2022, diplomsko delo

Opis: Pretok je ena izmed pomembnejših obratovalnih veličin v vsakem industrijskem procesu, regulacija le-tega pa služi za preučevanje, načrtovanje in zagotavljanje optimalnega delovanja procesa. V diplomskem delu je prikazan celotni razvoj virtualnega dinamičnega sistema za regulacijo pretoka s povratno-zančno in vnaprejšnjo regulacijo. Namen diplomske naloge je z uporabo različnih računalniških pristopov razviti simulator za regulacijo pretoka, ki je aproksimacija realnega procesa ter na osnovi simulacij določiti najbolj učinkovito regulacijsko shemo in ustvariti virtualni dinamični model naprave, ki omogoča nadaljnji študij procesne sistemske tehnike. V sklopu eksperimentalnega dela smo razvili dinamični model naprave za regulacijo pretoka z uporabo programskega paketa MATLAB/Simulink. Vzpostavili smo vhodno-izhodni model naprave, preučevali vpliv spremembe parametrov prenosne funkcije vnaprejšnje regulacije od idealnih vrednosti na odziv sistema in sposobnost vzpostavitve stacionarnega stanja, ko v procesu pride do spremembe referenčne vrednosti ali na sistem vplivajo motnje iz okolice. Na osnovi niza simulacij smo zmodelirali obnašanje sistema do te mere, da smo pridobljeni model uporabili pri razvoju virtualnega regulatorja, ki uspešno kompenzira vpliv motnje, še preden ta vpliva na želeno vrednost. Primerjali smo odziv kombinirane povratno-zančne in vnaprejšnje regulacije in same povratno-zančne regulacije. Na osnovi analize rezultatov smo potrdili naša predvidevanja, da vnaprejšnja regulacija s kombinacijo povratno-zančne regulacije hitreje in uspešneje odpravlja motnje iz okolice kot povratno-zančna regulacija. Dokazali smo, kako pomembna je nastavitev in optimizacija regulacijskih parametrov za nelinearne dinamične sisteme ter da sistem deluje brezhibno, ko so izpolnjene teoretične zahteve in omejitve.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, vnaprejšnja regulacija, modeliranje, virtualizacija procesa
Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 182; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

5.
Nadgradnja algoritma mehkega vodenja na programirljivem logičnem krmilniku s povezavo v okolje Matlab : magistrsko delo
Matej Budna, 2021, magistrsko delo

Opis: Današnji industrijski programirljivi logični krmilniki (PLK) omogočajo vgradnjo vedno bolj sofisticirane programske kode in s tem izvajanje zahtevnih logičnih operacij v industrijskih aplikacijah. Programsko okolje TIA portal (Siemens) vključuje višji programski jezik SCL (Structured Control Language), ki v obliki strukturiranega programiranja omogoča razvoj naprednih algoritmov za izvajanje v PLK jedru. Vodenje nelinearnih sistemov zahteva razvoj algoritmov vodenja, ki omogočajo zanesljivo delovanje po celotnem delovnem področju. Le-ti so razviti na osnovi metod mehkega računanja npr. mehka logika, nevronske mreže, algoritmi za iskanje optimalnih parametrov, itd. V magistrskem delu smo se osredotočili na razvoj in razširitev obstoječe SCL kode za izvedbo mehke logike v PLK, ki izvaja aplikacije mehkega vodenja. Načrtovanje algoritma je izvedeno v okolju Matlab/Simulink z orodjem Fuzzy Control toolbox, kjer se izbrana struktura in pravila izvozijo v ustrezno SCL kodo. Takšna univerzalno prilagodljiva in prenosljiva struktura bloka (vhodi/izhodi/pravila) se kot SCL koda uvozi v PLK programsko okolje ter generira funkcijski blok za uporabo v aplikaciji vodenja. Na ta način je možno funkcijske bloke razviti v različnih verzijah TIA portala in na različnih modelih PLK-jev. Razvite bloke smo preizkusili na laboratorijskih modelih regulacije pretoka zraka in regulaciji nivoja treh povezanih hidravličnih posod.
Ključne besede: Mehka logika, TIA portal, Matlab/Simulink, regulacija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 235; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

6.
Avtomatizacija sezonske sušilnice suhomesnatih izdelkov : diplomsko delo
Gašper Laznik, 2021, diplomsko delo

Opis: Sušenje in zorenje mesnin je zahteven tehnološki postopek, ki je tesno povezan z izkušnjami in praktičnimi znanji ljudi, ki se ukvarjajo s tem procesom. V nalogi je bilo realizirano tehnološko opremljanje sušilnega in zorilnega prostora, ki omogoča regulacijo najpomembnejših parametrov procesa zorenja in sušenja mesnin. S tem smo povečali ekonomičnost in nadzor ter posledično zmanjšali rizičnost izvedbe procesa.
Ključne besede: Regulacija, nadzor, sušenje, zorenje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

7.
Izvedba vodenja sinhronskega reluktančnega stroja : diplomsko delo
Danilo Osojnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo načrtovali vodenje sinhronskega reluktančnega stroja, ki smo ga nato izvedli na eksperimentalnem sistemu. Za načrtovanje in sintezo vodenja smo izpeljali ustrezen model stroja, ki smo ga izpeljali s pomočjo teorije vezij. V diplomskem delu je prikazan nelinearen model obravnavanih strojev in pretvorba le-tega v linearen model s pomočjo ustreznih matematičnih transformacij. Obravnavanemu modelu smo nato z različnimi preizkusi določili parametre in s programskim orodjem Matlab in Simulink simulacijsko preizkusili načrtovano kaskadno regulacijo hitrosti. Na koncu smo na reluktančnem stroju Siemens 1FP1014R40DB221AB4-Z vodenje tudi eksperimentalno preizkusili. Za potrebe vodenja smo uporabili močnostni pretvornik TIDA-00366 in razvojno orodje TI Launchpad 28379D.
Ključne besede: sinhronski reluktančni stroj, dinamični model, kaskadna regulacija hitrosti, TI Launchpad 28379D
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

8.
Izvedba vodenja trifaznega pretvornika v orientaciji omrežne napetosti : diplomsko delo
Jaka Rober, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena simulacijska in eksperimentalna izvedba vodenja aktivnega usmernika v orientaciji omrežne napetosti. Aktivni usmernik ima prednost štirikvadrantnega obratovanja in korekcije faktorja moči. Namen diplomskega dela je izvedba vodenja aktivnega usmernika, ki bo imela majhen vpliv na omrežje in bo zmožna regulirati enosmerno napetost na določeno vrednost. Izpeljan je model aktivnega usmernika in predstavljena je kaskadna regulacija z določitvijo parametrov regulatorjev tokovne in napetostne zanke. Opisano je določevanje parametrov LCL filtra za boljše dušenje višjih harmonskih komponent. Na simulacijskem modelu je izvedena primerjava delovanja z RL in LCL filtrom. Pri eksperimentalnem sistemu je uporabljen klasični RL filter.
Ključne besede: aktivni usmernik, vodenje v orientaciji omrežne napetosti, štirikvadrantno obratovanje, kaskadna regulacija, LCL filter
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 257; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (9,50 MB)

9.
Inkorporacija programabilnega logičnega krmilnika v dinamični proces regulacije pretoka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Maj Virant, 2021, diplomsko delo

Opis: Vodenje in nadzorovanje procesov je široko področje kemijskega inženirstva, ki se povezuje tudi s strojništvom in informatiko. V okviru diplomske naloge smo skušali regulacijo relativno preprostega dinamičnega procesa izboljšati s uporabo programabilnega logičnega krmilnika (PLK), ki bi operatorju omogočal bolj fleksibilen in transparenten pregled nad stanjem v procesu ter operacijami, ki jih bi krmilnik izvajal. Vključili smo tudi prednosti logičnega krmilnika, kot so grafični vmesnik na dotik, varnostna funkcija za preprečitev pregrevanja črpalke ter samodejna sprožitev alarmov pri nestabilnem obnašanju procesa. Pripravo na regulacijo smo uspešno nadgradili z vključitvijo funkcije samonastavitve »auto-tune«, ki samodejno nastavi regulacijske parametre. Program za PLK smo pripravili na način, da ga je enostavno vključiti tudi v že obstoječ sistem. Velika prednost takega načina dela je fleksibilnost in možnost razširitev, ne le znotraj enega sistema temveč tudi povečava na industrijski nivo z mnogimi reguliranimi spremenljivkami hkrati. PLK, uporabljen kot PID regulator, smo eksperimentalno primerjali s industrijskim PID krmilnikom, ki je bil tovarniško vključen v uporabljeno eksperimentalno napravo. Izkazalo se je, da je PID regulacija s uporabo PLKja enako učinkovita kot tovarniška, saj enako hitro doseže želeno vrednost pri stopničasti spremembi. Skupaj z dodatnimi funkcijami, ki jih ponuja PLK, smo sistem uspešno naredili učinkovitejši, varnejši ter enostavnejši za uporabo.
Ključne besede: povratno zančna regulacija, PID regulacija, programabilni logični krmilnik, regulacija pretoka
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 276; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

10.
Regulacija temperature vode z delovno postajo Mitsubishi : diplomsko delo
Miha Vunderl, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je regulirati temperaturo vode z delovno postajo Mitsubishi. Moj sistem je PLK z digitalnim izhodom, ki vklaplja oz. izklaplja polprevodniški rele, posledično pa preko njega grelec greje vodo. Na analogni vhodni modul je povezan Pt100-senzor, ki odčitava temperaturo vode. Na začetku si sistem sam izračuna PID-parametre, nato pa segreje vodo na željeno temperaturo v posodi in jo ohranja. Regulacija je natančna na ± 0,1 °C od željene temperature ter nima prenihaja ali podnihaja pri segrevanju/ohlajanju na željeno temperaturo. Vse se nastavlja in spremlja preko HMI-zaslona in signalizira na industrijskem semaforju.
Ključne besede: delovna postaja Mitsubishi, PID temperaturna regulacija, sistem, regulacija, Pt100 senzor, PLK, Mitsubishi Electric
Objavljeno v DKUM: 05.10.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici