| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava algoritmov za registracijo 3D oblakov točk : diplomsko delo
Aljaž Mohorič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno primerjavi različic iterativnega algoritma najbližje točke in raziskovanju algoritma in njegovih različic. V nadaljevanju bomo predstavili začetke algoritma, njegovo delovanje, pomembne pojme ter delovanje in teoretično ozadje različic algoritma. Prikazali bomo tudi implementacijo štirih različic algoritma, ki so: iterativni algoritem najbližje točke, iterativni algoritem najbližje točke z uporabo normal, nelinearen iterativni algoritem najbližje točke in posplošen iterativni algoritem najbližje točke. Vse različice bomo testirali z različnimi parametri nad različnimi 3D oblaki točk. Rezultati kažejo, da sta algoritem najbližje točke in algoritem najbližje točke z uporabo normal najboljša za splošno uporabo.
Ključne besede: diplomska dela, algoritem, točke, registracija oblakov točk, 3D oblak točk
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1330; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Generične znamke - iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka : magistrsko delo
Tjaša Unverdorben, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Generične znamke – iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka obravnava pravne institute na področju ureditve generičnih znamk, s poudarkom na posebnostih znamk EU v primerjavi z nacionalnimi znamkami, ki so registrirane v posamezni državi članici EU. Hkrati izpostavlja določene pravne probleme, ki odpirajo možnost različnih razlag posameznih določb. Stališča glede upravičenosti in sorazmernosti instituta izbrisa znamke iz registra so v glavnini poenotena in se močno nagibajo v prid instituta. Javni interes, da nekateri znaki preidejo v javno domeno, namreč pretehta slabosti, ki jih ima izguba izključnih pravic iz znamke za imetnika, ki ni pravočasno ukrepal v smeri preprečevanja nastanka generičnosti. Še vedno pa določena odprta vprašanja slabijo pravno varnost na zadevnem področju. Zaradi diametralno nasprotnih stališč je predvsem določanje geografskega obsega, ki zadošča za izbris znamke EU, še vedno sporno. Nekateri menijo, da je mogoče znamko EU izbrisati le, če generična postane v celotni EU ali v pretežnem delu, spet drugi da zadošča generičnost zgolj v eni državi članici. Tudi razlage pravil in relevantnih okoliščin glede vključevanja posrednikov in trgovcev v relevantni krog oseb niso povsem enoznačne. Odločba Sodišča EU, ki bi dokončno razjasnila ustrezno razlago, bi tako pomembno prispevala k razvoju sodne prakse in skladni razlagi določb. Z visoko zastavljenim pragom za dosego z dolgotrajno uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka za besedne znamke, se odpirajo tudi vprašanja upravičenosti različne pravne presoje generičnosti glede na vrsto znamke. Uveljavljena sodna praksa Sodišča EU trenutno še vedno ne izključuje možnosti izkazovanja pridobljenega razlikovalnega učinka za posamezne vrste znamk, vendar se nekateri zavzemajo za spremembo pristopa, po katerem za nekonvencionalne znamke sploh ne bi bilo možno izkazati z uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka. Ker pa so prijavitelji le redko uspešni tudi pri dokazovanju pridobljenega razlikovalnega učinka nekonvencionalnih znamk, pozivi k zavzemanju bolj normativnega pristopa, do danes niso bili dovolj prepričljivi.
Ključne besede: registracija znamke, generična znamka, absolutni razlogi za zavrnitev registracije, ničnost znamke, izbris znamke, neaktivnost imetnika znamke, končni uporabnik, pridobljen razlikovalni učinek, povprečen potrošnik
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1006; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Simulacija registracije udeležencev na izobraževalnem dogodku
Karin Močnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problem optimalne organizacije dela, pri registraciji oseb na konferenčnih dogodkih z namenom zagotovitve čim krajšega časa čakanja strank in vrst. V ta namen smo razvili simulacijski model registracije udeležencev na izobraževalnem dogodku. Simulacijski model je bil razvit z orodjem AnyLogic PLE. Realne podatke o časih registracije smo zbirali na izobraževalnem dogodku leta 2019. Rešitev je optimalna postavitev registracijskih mest na treh različnih vhodih brez daljših čakalnih vrst.
Ključne besede: AnyLogic, registracija, diskretna dogodkovna simulacija, model, (simulacijsko) modeliranje.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 738; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

4.
Investicijska ocena projekta in vzpostavitev obrata za predelavo krmnih mešanic
Gregor Kramberger, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil oceniti investicije za zagon idejnega predelovalnega obrata za krmne mešanice ŽIPO Lenart, d.o.o in na podlagi vhodnih parametrov analize oceniti tudi obdobje povračila vloženih investicijskih sredstev. Ob upoštevanju vložka v učinkovit sistem upravljanja kvalitete in varnosti krme, postopka registracije, pridobitve dovoljenj za odprtje, smo želeli raziskati finančno smiselnost v investicijo. Investicijsko analizo smo opravili s pomočjo analize stroškov in koristi (CBA) na podlagi dinamične metode ocene investicije. V namen analize smo ocenili investicijo v predelavo krmnih mešanic na obratu ŽIPO Lenart d.o.o, ob upoštevanju njihovih receptur in proizvodnje krmne mešanice A (za teleta do 120 kg) in krmne mešanice B (za teleta do 250 kg). Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano prodajno ceno krmila (380,00 in 340,00 €/t) ne bi bila upravičena. Investicija je finančno upravičena v primeru povišanja prodajne cene obeh krmnih mešanic v povprečju za 11,14 % in se po 15 letih povrne ob 5 % obrestni meri (NSV = 42.506 €). Ugotovili smo, da investicija v tem primeru še dopušča 5,418 % obrestno mero, da bi se povrnila v 15-letnem časovnem obdobju.
Ključne besede: investicija / neto sedanja vrednost / krmna mešanica / upravljanje varnosti krme / registracija obrata
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1778; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
6.
Proglašavanje žiga ništavim u suvremenom pravu intelektualnog vlasništva Republike Hrvatske i Bosne i Hercegovine
Dragan Zlatović, 2011, strokovni članek

Opis: Ničnost znamke v sodobnem pravu intelektualne lastnine Republike Hrvaške ter Bosne in Hercegovine Z registracijo znamke pridobi imetnik znamke izključno pravico do uporabe znamke, dokler ne nastopi z zakonom predpisan razlog za njeno prenehanje. Med razlogi za prenehanje znamke se nahaja tudi razglasitev ničnosti registracije znamke, ki ga je treba zaradi določenih posebnosti obravnavati ločeno od drugih razlogov za prenehanje. Avtor v prispevku primerjalnopravno prikaže ureditev instituta ničnosti znamke v sodobnem hrvaškem pravu ter pravu Bosne in Hercegovine. Postopek za razglasitev ničnosti znamke odpira številna vprašanja, na katera skuša avtor ustrezno odgovoriti, rešitve pa so uporabljive in koristne tudi za prakso.
Ključne besede: blagovne znamke, označevanje, registracija, prenehanje, intelektualna lastnina, industrijska lastnina, pravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 1144; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (189,33 KB)

7.
Primerjava postopka prijave blagovne znamke kot intelektualne lastnine med slovenijo, izbranimi državami eu in izbranimi državami izven eu
Mojca Dolamič, 2017, diplomsko delo

Opis: Intelektualna lastnina je pojem, ki zajema različne vrste pravic, kamor uvrščamo patente, modele, znamke, avtorsko pravico ter druge pravice. Te pravice omogočajo inovatorjem in vlagateljem tržno korist od njihovih stvaritev. Zaradi velike konkurence na trgu se dandanes tržni subjekti identificirajo z znamkami, ki potrošnikom zagotavljajo zakonite, varne in zanesljive izdelke. Blagovne znamke se zaščiti z registracijo, tako v Sloveniji kot tujih državah, na naslednje načine: z nacionalno prijavo, mednarodno prijavo, evropsko prijavo ali regionalno prijavo. V primeru nedovoljenega izkoriščanja pravic intelektualne lastnine se kršitelja prijavi. Zoper le-tega se lahko sprožijo ukrepi civilne, upravne ali kazenske narave.
Ključne besede: Intelektualna lastnina, blagovna znamka, registracija blagovne znamke, kršenje blagovne znamke, Urad RS za intelektualno lastnino, Zakon o intelektualni lastnini.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2017; Ogledov: 1217; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Jasna in natančna določitev proizvodov in storitev pri registraciji znamke: analiza konkretnega primera
Filip Lenovšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Znamke so pomembna kategorija pravno zavarovanih pravic, ki v veliki večini primerov nastanejo le na podlagi registracije. Določitev blaga ali storitev je eden izmed elementov registracije, vendar predstavlja več kot zgolj formalnost, saj služi kot osnova za ugotovitev vsebine pravic iz znamke. Na prostoru EU so različni pristopi posameznih uradov k določitvi blaga ali storitev vodili v pravno negotovost. Sodba Sodišča EU v zadevi IP Translator naj bi to negotovost odpravila. Po kriteriju jasnosti in natančnosti, kot enem izmed pomembnejših izvlečkov iz zadeve IP Translator, mora prijavitelj pri določitvi blaga ali storitev upoštevati tudi interese pristojnih organov in gospodarskih subjektov, da imajo le ti možnost seznanitve z vsebino pravic iz znamke za katero se zahteva varstvo. V praksi, prijavitelji pri določitvi blaga ali storitev uporabljajo Nicejsko klasifikacijo. Sestavljena je iz 45 razredov, vsak razred pa ima splošne naslove, ki podajajo splošne informacije o blagu in storitvah zajetih v razredu. Pri določitvi blaga ali storitev z uporabo splošnih naslovov, sta se izoblikovala različna pristopa k interpretaciji takšne določitve in posledično je bilo vsebina znamke odvisna od pristopa, ki ga je sprejel posamezni urad. Zadeva IP Translator je razjasnila, da je uporaba splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije dovoljena, v primeru, da zadosti kriterijem jasnosti in natančnosti. Močno je vplivala na sprejetje pristopa ''pomeni to, kar je zapisano'' interpretacije splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije, kar pomeni, da splošni naslovi zavarujejo le tisto blago ali storitve iz posameznega razreda, ki dobesedno sodi v pomen tega naslova. Vpliv sodbe v zadevi IP Translator pa je viden tudi v sekundarni zakonodaji EU, ki vključuje dodatna določila glede določitve blaga ali storitve in sprejemu skupnih praks različnih uradov za intelektualno lastnino v EU o uporabi Nicejske klasifikacije in določitvi blaga ali storitev.
Ključne besede: znamka, blago in storitve, registracija, Nicejska klasifikacije, IP Translator
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (983,48 KB)

9.
DAVČNA DISKRIMINACIJA RABLJENIH VOZIL V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Mihael Javornik Leskovar, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes je mobilnost pomemben del našega življenja. Kako daleč smo prišli – od tega, da nam je bila vožnja z vlakom nekakšen luksuz in obred, do tega, da nam je vsakodnevna vožnja z avtomobilom nekaj tako samoumevnega, da je že skoraj nadležna. V zadnjih sto letih smo prešli s potovanja s konjem do vožnje z avtomobili, letali in ladjami. Včasih nas je pri mobilnosti omejevala tehnologija, danes pa očitno birokracija. Zato najprej pojasnjujem, kateri predpisi so pomembni za obdavčitev rabljenih vozil v Evropski uniji, katere članica je tudi Slovenija. Med predpise, ki urejajo to področje, spada predvsem 110. člen PDEU, pomembna je tudi Direktiva 83/182/EGS, najbolj pa ga ureja sodna praksa Sodišča Evropske unije. Nato je pojasnjeno, kakšne oblike davkov poznamo pri vozilih, kdaj pride do davčne diskriminacije uvoženih rabljenih vozil in kakšne oblike teh poznamo. Hkrati so povzete težave zaradi davčne diskriminacije rabljenih vozil v novih državah članicah Evropske unije. Te se pojavijo v državah članicah, ko zakonodajni organi svoje nacionalne davčne zakonodaje ne uskladijo s pravom Evropske unije. Do neskladnosti pride, ko z davkom ob prvi registraciji vozila plačnik davka plača večjo vsoto davka za rabljeno vozilo, uvoženo iz druge države članice, kot pa ga v nakupni ceni vsebuje enakovrstno domače rabljeno vozilo. Do tega pa prihaja zato, ker to področje na ravni Evropske unije še ni ustrezno urejeno. Evropska komisija je sicer podala predloga dveh direktiv, s katerima bi to uredila, vendar nista bila sprejeta, in sicer zato, ker med državami članicami ni ustreznega konsenza, po drugi strani pa zaradi premajhne moči Evropske unije na vplivanje na zakonodajo držav članic. Podrobno so obravnavana opozorila, ki so pravna sredstva Evropske komisije, s katerimi opomni državo članico na neskladje njenega nacionalnega prava s pravom Evropske unije. Poleg opozoril je obravnavana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije s tega področja. Zaradi pomanjkanja konkretnih zakonodajnih aktov Evropske unije sodna praksa zagotavlja smernice, na katere se lahko oziroma se morajo opreti države članice, da ne uvedejo katerega od davkov, ki se ga izračuna na podlagi diskriminatorne davčne stopnje ali osnove. V zaključku pa so podane moje osebne rešitve za zmanjšanje ali celo odpravo davčne diskriminacije rabljenih vozil v državah članicah Evropske unije. Te pa se navezujejo predvsem na predlog Direktive Evropske komisije iz leta 2005 in na večjo povezanost ter moč poseganja Evropske unije na področje nacionalne zakonodaje. Seveda pa v obratni smeri enakovredno urejanje politike Evropske unije s strani vseh držav članic Evropske unije.
Ključne besede: davčna diskriminacija, rabljena vozila, Evropska unija, Sodišče EU, prosti pretok blaga, diskriminatorna zakonodaja, zakonodaja EU, registracija rabljenih vozil, oblika davkov za vozila ob prvi registraciji, vrste obdavčitve pri vozilih, kdaj pride do davčne diskriminacije, oblike davčne diskriminacijepredhodno odločanje Sodišča EU v zvezi z diskriminatorno obdavčitvijo rabljenih vozil, utemeljenost okoljevarstvenega vidika za višjo obdavčitev rabljenih vozil, opozorila Evropske komisije zaradi neskladnosti nacionalne zakonodaje o obdavčitvi z zakonodajo EU, rešitve za davčno diskriminacijo rabljenih vozil, razlogi za davčno diskriminacijo, progresivni in proporcionalni davki, 110. člen PDEU
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2291; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
KONFLIKT MED ZNAMKAMA TER VPRAŠANJE PREDNOSTI PREJ REGISTRIRANE ZNAMKE
Barbara Režun, 2016, diplomsko delo

Opis: Znamka je ena izmed pravic industrijske lastnine, ki imetniku nudi izključno in absolutno pravico do varstva znaka, katerega se registrira kot znamka. Pravno varstvo znamke zagotavlja imetniku uresničevanje njenih osnovnih funkcij: na trgu razlikuje in individualizira blago in storitve, zagotavlja izvor blaga in storitev, ter s tem garantira njegovo pričakovano kakovost ter ga reklamira. Diplomsko delo na kratko povzema specifike posameznih vrst znamk in postopke registracije, saj je od njih odvisno če in kdaj bo znamki zagotovljeno varstvo. Trenutek prijave je odločilen za presojanje po načelu prednosti. Relativni razlogi za zavrnitev znamke preprečujejo možnost nastanka konfliktov med dvema enakima ali podobnima znakoma, ki označujeta enako ali podobno blago. V primeru registracije dveh enakih ali podobnih znamk pa prihaja do konfliktov, ki se razrešujejo po sodni poti na podlagi načela prednosti, in katerih rešitve diplomsko delo analizira. Kako se bo v sporu odločilo je odvisno od izključne pravice, njenih omejitev in trenutka nastanka le-te. Diplomsko delo povzame glavne značilnosti konflikta ter analizira prednost prej registrirane znamke v sodni praksi slovenskih sodišč, praksi sodišč drugih držav članic s podobno ureditvijo in Sodišča EU. Spremembe določb sekundarnih aktov EU s področja približevanja in harmonizacije prava znamk se bodo odražale tudi v konfliktu med dvema znamkama. Konflikti med dvema nacionalnima znamkama bodo z novimi postopkovnimi pravili pred vsemi nacionalnimi sodišči ali pa novimi upravnimi uradi medsebojno usklajeno urejeni, z večjim poudarkom na načelu prednosti imetnika prejšnje znamke. S sprejetjem novih določb Direktive 2015/2436 se ureditev nacionalnih znamk približuje ureditvi blagovnih znamk EU, s čimer bosta obe vrsti znamk v konfliktu enakopravnejši, čeprav se bo konflikt vedno urejal po nacionalnem pravu.
Ključne besede: znamka, znak, blagovna znamka EU, registracija znamke, relativni razlogi za zavrnitev znamke, izključna pravica, kršitev znamke, načelo prednosti
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1121; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1000,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici