| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Registrska neposestna zastavna pravica na premičninah kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatev : magistrsko delo
Klara Leskovar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga strukturirano in celostno obravnava institut registrske neposestne zastavne pravice na premičninah. Avtorica želi s pomočjo aktualne zakonodaje, njenih sprememb, sodne prakse in pravne literature predstaviti institut registrske neposestne zastavne pravice kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatve kljub morebitnim pomislekom nekaterih pravnih teoretikov in nekaterih zakonodajnih pomanjkljivostih. Neposestna zavarovanja na splošno spadajo med najmanj učinkovite oblike zavarovanj, vendar se z uvedbo registra pri registrski neposestni zastavni pravici, kot dodatni varovalki za upnike, lahko izboljša učinkovitost takšnega zavarovanja. Prav tako uvedba registra spominja na zavarovanje terjatev s hipoteko, vendar instituta ne moremo v popolnosti izenačiti. Glavni namen instituta je zavarovanje upnikovih terjatev, s katerim ti pridobijo prednostno poplačilno upravičenje. Hkrati pa registrska neposestna zastavna pravica omogoča, da zastavitelj zastavljeno premičnino še naprej uporablja in ekonomsko izkorišča. Novela SPZ-B in Uredba RZPP sta prinesli številne spremembe in odpravile nekatere nedoslednosti pri registrski neposestni zastavni pravici. Prenova registra je omogočila enostavnejše, tehnično bolj dovršeno in hitrejše vpisovanje neposestnih zastavnih pravic na premičnini v register, prav tako je omogočen tudi enostavnejši dostop do podatkov, ki so vanj pisani. Registrska neposestna zastavna pravica s konstitutivnim oziroma oblikovalnim učinkom nastane z vpisom v register. Sporazum o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa predstavlja zgolj razpolagalni pravni posel. Del teorije zavrača konstitutivni učinek vpisa v register, vendar je sodna praksa to stališče zavrnila. Predmet registrske neposestne zastavne pravice je omejen zgolj na taksativno določene premičnine z Uredbo RZPP, in sicer so to: zaloge, oprema in motorna vozila. Namreč le-tem premičninam je mogoče določiti učinkovit enoličen identifikacijski znak, ki je potreben za vpis zastavne pravice v register. Publicitetno načelo registra je najpomembnejše ter se močno zgleduje po publicitetnem načelu zemljiške knjige, vendar ju povsem ne moremo izenačiti, saj je zemljiška knjiga lastniški register, medtem ko register to ni. Publicitetno načelo zagotavlja dodatno varstvo upnikom predvsem proti tretjim, saj izključuje možnost dobroverne pridobitve lastninske pravice na zastavljeni premičnini. Ponovno se del teorije pri registrski neposestni zastavni pravici ne strinja s takšnim učinkom publicitetnega načela, vendar tudi to stališče sodna praksa zavrača. Realizacija poplačila iz zavarovanja z registrsko neposestno zastavno pravico je odvisna od sodelovanja zastavitelja, zato lahko ločimo prostovoljno in neprostovoljno uresničitev zastavne pravice. Registrska neposestna zastavna pravica formalno preneha šele z izbrisom iz registra, četudi je z materialnopravnega vidika razlog prenehanja nastopil že prej.
Ključne besede: Neposestna zastavna pravica, zavarovanje terjatev, novela SPZ-B, notarski zapis, zaloge, register, publicitetni učinek, rubež.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Pravna ureditev samostojnega podjetnika (primerjalno) : magistrsko delo
Adisa Balić Joldić, 2024, magistrsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je pravno-organizacijska oblika, ki se definira kot fizična oseba, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Naloga obravnava posebnosti pravnega položaja podjetnika. Ker je samostojni podjetnik pogosta oblika organiziranja podjetja v kontinentalnem pravu, primerjamo posebnosti pravne ureditve samostojnega podjetnika v različnih pravnih sistemih – tokrat v Republiki Sloveniji, Zvezni republiki Nemčiji ter v Republiki Avstriji. Omenjene države imajo podobno ureditev z manjšimi, toda značilnimi razlikami. Na eni strani so sistemi, v katerih samostojni podjetnik lahko opravlja pridobitno dejavnost brez da bi izvršil vpis v poslovni register, kar pomeni, da je vpis v poslovni register prostovoljni. V Republiki Sloveniji je pa osnovna obveznost samostojnega podjetnika, preden začne opravljati dejavnost, vpis v poslovni register. Za vse omejene sisteme so pravila prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika podobna. Zato so predstavljeni vsi načini prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika. Naloga prvotno obravnava zgodovinski razvoj pravnih pravil, ki so urejala institut samostojnega podjetnika, ter zgodovinski razvoj instituta samostojnega podjetnika, da bi bralec razumel, kaj je privedlo do razlik v pravnih pravilih in urejanju tega instituta.
Ključne besede: samostojni podjetnik, podjetništvo, pravo družb, načelo neomejene osebne odgovornosti, poslovni register.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (844,03 KB)

3.
Upravljanje tveganj v velikih slovenskih podjetjih
Manja Kumer, 2023, magistrsko delo

Opis: Upravljanje s tveganji v velikih slovenskih podjetjih je temeljni proces, namenjen prepoznavanju, ocenjevanju, zmanjševanju in spremljanju različnih vrst tveganj. To vključuje strateška, operativna, finančna tveganja, tveganja vplivov regulative in zakonodaje ter druga. Proces se začne s prepoznavanjem morebitnih groženj in priložnosti, čemur sledi ocena njihove verjetnosti in vpliva, prednostna razvrstitev tveganj in opredelitev sprejemljivih ravni tolerance tveganja. Nato se razvijejo in izvajajo strategije ublažitve, da se zmanjša ali odpravi vpliv teh ugotovljenih tveganj. Strategije tveganj v podjetju zajemajo celovit pristop k upravljanju tveganj v organizacijah, ki vključuje sprejemanje tveganja, prenos, izogibanje in zmanjševanje tveganja. Te strategije so zasnovane tako, da spodbujajo kulturo ozaveščenosti o tveganjih in preglednosti med zaposlenimi in zainteresiranimi stranmi. Orodja in njegove prednosti za upravljanje tveganj v podjetju, kot analiza tveganj, programska oprema za upravljanje tveganj, napovedi vrjetnih težav in katastrofalnih dogodkov, omogočanje rasti in konkurenca podjetij, izboljšanje poslovnih procesov ter načrtovanje proračuna, omogočajo bolj sistematičen, na podatkih temelječ in učinkovit proces obvladovanja tveganja. Ta orodja zagotavljajo prednosti, kot so izboljšano odločanje, proaktivno obvladovanje tveganj in izboljšano obvladovanje tveganj. Vendar obvladovanje tveganj v podjetju ni brez izzivov. Težave vključujejo kakovost in razpoložljivost podatkov, količinsko opredelitev nefinančnih tveganj, spremljanje regulativnih sprememb, obravnavanje človeških dejavnikov, slaba komunikacija ter drugo. Premagovanje teh izzivov je bistvenega pomena za organizacije, da lahko učinkovito delujejo v nenehno razvijajočem se poslovnem okolju in zaščitijo svoj dolgoročni uspeh. Prizadevanja za komuniciranje in izobraževanje zagotavljajo, da so zaposleni in deležniki dobro obveščeni o praksah obvladovanja tveganj. Nenehne izboljšave se spodbujajo z učenjem iz preteklih incidentov, sprejemanjem tehnološkega napredka in prilagajanjem pristopa obvladovanja tveganja posebnim potrebam vsakega podjetja. Navsezadnje je učinkovito obvladovanje tveganj ključnega pomena za ta velika slovenska podjetja, da se prilagodijo spreminjajočim se razmeram, zaščitijo svoje interese ter ohranijo dolgoročno rast in uspeh. S pomočjo letnih poročil smo primerjali upravljanja tveganj v slovenskih podjetjih za preteklih pet let. Obravnavana slovenska podjetja imajo svojo stategijo in politiko v primeru nastanka tveganj, ki sta ključnega pomena za ta podjetja, da se umaknejo iz negotovosti in izkoristijo priložnosti, hkrati pa zaščitijo svoje interese. Velika podjetja se v konkurenčnem okolju sodobnega poslovanja soočajo s kritičnim izzivom optimizacije delovanja in kakovosti ob učinkovitem obvladovanju tveganj. V tabelah smo pojasnili stopnje vrst tveganj, natančneje kreditno, likvidnostno, valutno, operativno, geopolitično in tržno tveganje. podjetij Revoz, Mercator, Lek in Krka. Ugotovili smo, da imajo omenjena podjetja izredno podobne in podrobne sisteme za obvladovanje tveganja. Prav tako smo za zadnje tekoče leto omenjenih podjetij naredili tabelo dejavnikov učinkovitosti in preverili katere od naštetih dejavnikov vsebujejo podjetja. Za vsako podjetje smo v letnem poročilu tudi pregledali njihove izzive in priložnosti glede upravljanja tveganj ter vplivov regulative in zakonodaje na le-to.
Ključne besede: Upravljanje tveganj, strategija tveganj, izzivi upravljanja tveganj, vrste tveganj, register tveganj.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 405; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme : zbirka vaj
Jerneja Prostor, Lina Burkelc Juras, 2023, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava.
Ključne besede: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca
Objavljeno v DKUM: 09.08.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji in vpliv lobijev na evropsko zakonodajno urejanje : magistrsko delo
Tjaša Cvenk, 2022, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem. Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU. V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Ključne besede: institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 1033; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Zahtevek in protokol za posredovanje podatkov državnega programa in registra zora
Tina Firanović, 2021, magistrsko delo

Opis: Tehnološki napredek in razvoj v zdravstvu se odražata na različne načine, tudi na področju zbirk, ki vsebujejo osebne podatke. Podatki posameznikov niso dostopni samo za potrebe zdravljenja, temveč tudi preventive. V Sloveniji so pomemben del preventive na področju rakavih bolezni presejalni programi za raka, poznani kot ZORA, DORA in SVIT. Za nemoteno delo Državnega programa ZORA (Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu) je ključnega pomena Register ZORA, v katerem so osebni podatki žensk, vključenih v program. Zaposleni pri Državnem programu ZORA se pri svojem delu srečujejo s prošnjami za podatke, katerih posredovanje je zakonsko opredeljeno. Da bi omogočili čim večjo, varno uporabo podatkov Registra ZORA za upravičen namen ter, da bi ob tem čim manj dodatno obremenili zaposlene na programu ZORA, je bil namen magistrske naloge pripraviti protokol za posredovanje podatkov in zahtevek, ki bo omogočal hitrejše in učinkovitejše posredovanje podatkov, hkrati pa bo zagotavljal varstvo osebnih podatkov žensk, vključenih v program. Pregledu literature s področja varstva osebnih podatkov, relevantne zakonodaje, sorodnih protokolov v tujini ter s področja ocenjevanja tveganja pri posredovanju podatkov je sledila izvedba polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi v programih ZORA, DORA in SVIT ter z zaposlenimi pri Registru raka Republike Slovenije. Sintezi pridobljenih informacij je sledila testna izdelava zahtevka in protokola ter njuna fazna evalvacija s pravnega vidika, z vidika tistih, ki podatke posredujejo, ter z vidika tistih, ki za podatke prosijo. Trajalo bo nekaj časa, da bodo uporabniki popolnoma sprejeli zahtevek. Pri tem bodo v pomoč zaposleni pri Registru ZORA, ki bodo nudili podporo in pomoč pri njegovem izpolnjevanju.
Ključne besede: Državni program ZORA, Register ZORA, zahtevek za dostop do podatkov, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 855; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Building a Brand: A Multimodal Analysis of the Brand I Feel Slovenia
Ema Ivanuša, 2021, magistrsko delo

Opis: This master’s thesis aims to analyse how the brand I Feel Slovenia uses verbal and visual texts to present its brand identity to the audience on its official website. Specifically, it aims to investigate how this brand uses multimodal texts to convey its core values (“Slovenian green”, “pleasant excitement” and “the elemental”); how it builds a relationship with its audience; and how verbal and visual texts contribute to the overall meaning-making in the presentation of the brand. The study uses multimodal discourse analysis to analyse five multimodal texts, which consist of verbal texts and visual texts, taken from the official website of the brand I Feel Slovenia. Both verbal and visual texts were analysed in terms of register variables (field, tenor and mode) and their intermodal connections. The analysis has shown that both verbal and visual texts convey the core values of the brand differently but are equally important in their presentation. Both types of texts build a positive relationship with the audience through the use friendly-neutral language, positive aesthetic appreciation of nature and bright, saturated colours. Both verbal and visual texts are important in the meaning-making in the presentation of the brand, although the latter draw more attention to themselves due to their size and are thus the dominant components.
Ključne besede: branding, brand I Feel Slovenia, multimodal discourse analysis, register variables
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1384; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Informatizacija poslovanja nepremičninskih organizacij
Melita Bojić, 2021, magistrsko delo

Opis: Trg nepremičnin je zelo volatilen – v času konjunkture je v razcvetu, v času kriz v upadu. Gibanje cen in obseg prometa vedno določa razpoloženje lastnikov in investitorjev, ki se v nekem obdobju odločajo za investicije, dezinvesticije ali za nepremičninsko transakcijo, ki je posledica njihovih spremenjenih življenjskih ali poslovnih razmer. Slovenija je med državami, ki imajo enega najvišjih deležev zasebnega lastništva nepremičnin, zato je trg vedno aktiven. Po razpoložljivih podatkih Stanovanjskega sklada RS iz leta 2015 so lastniki večine stanovanj (91 %) bile fizične osebe, 6 % stanovanj je bilo v lasti javnega sektorja, lastniki 3 % stanovanj pa so bile druge pravne osebe. (STATISTIČNI URAD RS, 2021) Prodaja in nakup nepremičnin se je v svojih procesih, dokumentih, podatkovnih zbirkah in načinih dostopa do podatkov in dokumentov v zadnjih 30 letih zelo spremenila. Na spremembe je najbolj vplivala sprememba družbenega reda, ki smo jo doživeli v 90-ih letih prejšnjega stoletja, priključitev Slovenije Evropski uniji in harmonizacija domačih pravnih aktov z evropskim pravnim redom. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča tudi neverjetnemu informacijskemu razvoju. Vse gospodarske in življenjske panoge so se zato temeljito spremenile, racionalizirale in modernizirale ter se preselile na splet. V zadnjem letu je napredek na področju digitalizacije pospešila tudi kriza covid-19. Med področji, ki se jih je ta kriza najbolj dotaknila, je tudi nepremičninsko področje. Zaradi omejitvenih ukrepov gibanja s ciljem zajezitve virusa je bilo neovirano kupiti ali prodati nepremičnino v večjem delu leta 2020 in v prvih tednih 2021 skoraj misija nemogoče. Želje ali potrebe po zamenjavi bivalne nepremičnine so se zaradi večtedenskega »lockdowna« bistveno povečale, saj je marsikdo ugotovil, da mu nepremičnina, v kateri biva, ne ustreza in jo je želel zamenjati. Digitalne rešitve so oglede nepremičnin v živo spremenile v virtualne. Klasične fotografije v nepremičninskih oglasih so vedno bolj dopolnjevali tudi video posnetki, ki se izdelujejo s pomočjo najnovejših multimedijskih orodij. Svetovne inovacije iz tega področja so se v zadnjih mesecih sočasno selile na lokalni trg. Panoramski posnetki okolice nepremičnin in 360-stopinjski videoposnetki njihovih interierjev spreminjajo resničnost v sodobno virtualno uporabniško izkušnjo. Do sedaj razvite spletne rešitve upravnih postopkov so se še bolj začele uporabljati, saj je bilo zaradi dela od doma moteno delovanje državnih organov, ki izvajajo najpomembnejše procese pri prenosu lastništva nepremičnin. Digitalizacija se nenehno razvija, trg nepremičnin pa vedno sledi vsem spremembam življenjskih trendov, zato se obe področji prepletata in dopolnjujeta. V nalogi je predstavljen razvoj področja nepremičninskega posredovanja od njegovega pravno potrjenega začetka leta 2003, stanje digitalnih rešitev na tem področju ter uporabniška izkušnja, ki je aktualna v tem trenutku. Nakazane so tudi smernice in predlogi prihodnjega razvoja. Če vas zanima tudi, kako je zaprašene arhive, polne papirnih dokumentov, nadomestila sodobna digitalna zbirka podatkov, vabljeni k branju raziskave.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga Geodetska uprava RS, REN-Register nepremičnin, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

9.
Prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev, zunajzakonskih partnerjev ter partnerjev v partnerski zvezi na podlagi aktualne sodne prakse : magistrsko delo
Staša Gjerek, 2019, magistrsko delo

Opis: Premoženjska razmerja med zakonci (v nadaljevanju z njimi izenačenimi zunajzakonskimi partnerji ter partnerji v partnerski zvezi) so kompleksne narave, saj v času trajanja partnerske skupnosti prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij, skupnega ter posebnega premoženja. Že na začetku je potrebno opozoriti, da skupno premoženje sestavljajo premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze, medtem ko posebno premoženje lahko opredelimo kot premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Dandanes so mladi zaradi finančne negotovosti postavljeni v položaj, ko živijo doma ter tako vlagajo sredstva in delo v premoženje, ki je v lasti staršev ali tretjih oseb. Posledično prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij ter vlaganj, predvsem posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje, podjetniškega vlaganja ter drugih primerov, ki imajo za posledico vzpostavitev stvarnopravnih ter obligacijskih učinkov. Po pravilih obligacijskega prava ima zakonec, ki vlaga, splošni verzijski zahtevek, pravila stvarnega prava pa kot izhodišče napotujejo na uporabo pravil 48. člena SPZ, ki graditelju ne priznava lastninske pravice, temveč zahtevek za povrnitev tistega, za kar je bil lastnik obogaten. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja v zvezi z zahtevkom, ki zakoncu pripada na podlagi vlaganj, za kar se je povečala vrednost nepremičnine. Gre predvsem za vprašanja, od koga lahko zakonec zahteva nazaj tisto, kar je vložil, v kakšnem času ter kakšnem obsegu. Med drugim pravila Družinskega zakonika glede premoženjskih razmerij med zakonci posegajo na področje vlaganj zakoncev, saj v primeru, če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko zakonca sporazumeta o obstoju in višini ter zavarovanju terjatve, ob upoštevanju pravil stvarnega prava ter zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Prav tako imata zakonca po novi ureditvi precej več možnosti v primeru izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega izmed njiju. S sprejetjem Družinskega zakonika je bil odpravljen kogentni, sicer veljavni zakoniti premoženjski režim in po novem imata zakonca možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter svobodno ureditev premoženjskega režima. S sklenitvijo omenjene pogodbe, pa se pojavljajo številna vprašanja, predvsem glede publicitetnega učinka registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter dolžnosti in skrbnosti tretjih oseb o stanju vpisov, ki izhajajo iz registra, glede nadrejenosti ter podrejenosti premoženjskega statusa partnerjev. Ugotovimo lahko, kako pomembna je ureditev premoženjskega režima v času trajanja partnerske skupnosti, da kasneje, predvsem ob razvezi, ne prihaja do problemov ter s tem povezanimi postopki.
Ključne besede: Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, skupno premoženje, posebno premoženje, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, podjetniško premoženje zakoncev, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje, obogatitveni zahtevek, povečanje vrednosti nepremičnine, osebni stečaj zakonca.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1681; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Obvladovanje tveganj v podjetju s področja storitev optike
Vanesa Rojko, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se osredotočimo na obvladovanje tveganj v podjetju s področja storitev optike. Teoretični del je namenjen predstavitvi in opredelitvi ključnih vrst tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno, s poudarkom na operativnih tveganjih. Tveganja, ki so v podjetju najbolj izpostavljena, so tveganje konkurenčnosti, prodajno tveganje, tveganja zlorab tretjih oseb, tveganje razmerij in likvidnostno tveganje. Zaradi velikega števila ponudnikov storitev s področja optike na trgu je podjetje v veliki meri izpostavljeno predvsem tveganju konkurence, ki pa ga je mogoče obvladovati na način, da ponudijo boljše proizvode in storitve v primerjavi s svojimi konkurenti. Predstavimo tudi temeljne značilnosti vodnika COSO in standarda ISO 31000, ki sta pomembni smernici in vodili za učinkovito obvladovanje tveganj v organizaciji. Opišemo tudi tehnike za obvladovanje tveganj. V empiričnem delu diplomskega projekta se osredotočimo na konkretno podjetje Sentina, d. o. o., in izvedemo analizo tveganj na področju storitev optike. Na praktičnem primeru podjetja lažje prikažemo tveganja, zato smo izbrali to podjetje. Dejstvo je, da se v vsakem podjetju pojavljajo tveganja, zato je ta tema prisotna in aktualna zmeraj in vedno bolj. Po izvedeni analizi identificiramo tveganja v podjetju oblikujemo register tveganj in ocenimo izpostavljenost podjetja določenemu tveganju. Na podlagi ugotovljenega izdelamo mapo tveganj, v kateri je določena stopnja izpostavljenosti podjetja določenemu tveganju oziroma vplivnost in verjetnost, da se v podjetju pojavijo tveganja. V diplomskem projektu želimo dokazati, da so tveganja in njihovo obvladovanje ključna za vsa podjetja, ne glede na dejavnost in velikost podjetja.
Ključne besede: obvladovanje tveganj, operativna tveganja, tehnike obvladovanja tveganj, register tveganj, mapa tveganj
Objavljeno v DKUM: 30.07.2019; Ogledov: 1636; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 4.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici