| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravičenost vzpostavitve logističnega centra v Slovenski Bistrici
Sašo Prijol, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri izbiri ustrezne lokacije za logističen center (v nadaljevanju LC), je potrebno narediti celovito prostorsko analizo. Tržna analiza in geografski informacijski sistemi (v nadaljevanju GIS) so idealni za takšne vrste analiz, ki zagotavljajo funkcionalno zajemanje, shranjevanje, raziskovanje ter analiziranje geografskih, infrastrukturnih, gospodarskih značilnosti regije in podrobnosti o človeških virih. Magistrsko delo predstavlja metodologijo za prostorsko načrtovanje LC, ki temelji na tržni analizi, katero sestavljajo makro in mikroekonomski vidiki, GIS in SWOT (strenght – weaknesses – opportunities – threats, v nadaljevanju SWOT) analizah. Omenjena metoda uporablja GIS za zbiranje podatkov, prostorsko analizo, ustvarjanje alternativ in izdelavo zemljevidov za nadaljnjo analizo. GIS smo uporabili za podporo pri odločanju in za analizo potencialnih lokacij, vključno z drugimi pomembnimi dejavniki, in sicer: lokacija potencialnega LC, intermodalne povezave (cestni, vodni, zračni in železniški promet), velikost lokacije, topografijo, lokalne prometne povezave, okolje, ekološki vidik lokacije, lastniške strukture, komunalna opremljenost lokacije, druge omejitve na sami lokaciji in na bližnjem območju, itd. SWOT analizo smo uporabili za določanje/prepoznavanje prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti lokalnega območja za privabljanje novega kapitala, znanje in inovacij. Rezultati uporabe predlagane metodologije v študiji prostorskega načrtovanja LC v občini Slovenska Bistrica, Slovenija kažejo, da predlagana metodologija zagotavlja dobre rezultate pri prostorskem načrtovanju in izbiri ustrezne lokacije LC.
Ključne besede: logistični center, analiza lokacije, prostorsko načrtovanje, regionalni razvoj, geografski informacijski sistemi
Objavljeno: 05.02.2019; Ogledov: 554; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (6,04 MB)

2.
Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob Dravi
Zala Kos, 2018, diplomsko delo

Opis: Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob Dravi je glavna nit diplomskega dela. Tematika se mi zdi zanimiva, ker je kopalno jezero prvo takšne vrste v Sloveniji. Sam nastanek oziroma izgradnja ima še večji pomen, ker je projekt sofinanciran s pomočjo skladov Evropske unije, natančneje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zdi se mi pomembno, da se državljani Slovenije zavedamo pomena vključenosti v Evropsko unijo, da vemo kakšne so naše pravice in dolžnosti in da razumemo kaj in kako je potrebno, da se takšen relativno velik projekt realizira. Projekt kopalno jezero je projekt s katerim želi občina Radlje ob Dravi doseči večjo konkurenčnost, želi biti inovativna in ponuditi nov, turistom privlačen turistični produkt. Projekt predstavlja ključni del diplomskega dela. Ugotavljam, da je Projekt Kopalno jezero privlačen, tako za turiste, kot tudi domačine. Kopalno jezero skupaj s pomoli ob reki Dravi, ribnikom Reš, kamp hiškami in gostinskim lokalom zaokroža celostno podobo lokacije. Lastnica Vodnega parka Radlje ob Dravi ostaja občina Radlje ob Dravi, ker pa le-ta ne želi opravljati tržne dejavnosti, prepušča upravljanje Vodnega parka Radlje ob Dravi in ostalo ponudbo v povezavi z Vodnim parkom najemojemalcu.
Ključne besede: Kohezijska politika, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropska unija, Občina Radlje ob Dravi, Projekt Drava kot priložnost, Projekt Kopalno jezero, turizem
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 960; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (805,93 KB)

3.
Freiwillige Gemeindenverbände als Voraussetzung der selbstständigen Entwicklung der ländlichen Räume
Jiří Ježek, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Prostovoljno povezovanje občin kot predpostavka trajnostnega razvoja podeželskih območij; izkušnje Češke republike V prispevku je predstavljena analiza sedanjega stanja in perspektive prostovoljnega povezovanja občin in mest v tako imenovane mikroregije v Češki republiki. Avtor analizira probleme in določa dejavnike, ki vplivajo na delovanje mikroregij. V zaključku podaja priporočila, ki naj vodijo k bolj učinkovitemu delovanju mikroregionalnega sodelovanja, ki je zlasti pomembno v razvoju pretežno ruralnih območij. Prispevek je rezultat raziskovalnega projekta Regionalni management kot pot k trajnostnemu razvoju podeželskih območij, ki je bil izdelan v okviru Ministrstva za lokalni razvoj ČR.
Ključne besede: družbena geografija, podeželje, občine, sodelovanje, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, Češka
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 598; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (172,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv državnih meja na družbeno geografski razvoj Prekmurja
Ludvik Olas, Božidar Kert, 1993, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Državne meje so vedno imele negativen vpliv na razvoj Prekmurja. Prekinile so prometnice, ustvarile dvolastništvo in narodnostne manjšine.
Ključne besede: Prekmurje, regionalni razvoj, meje, dvolastništvo, narodne manjšine
Objavljeno: 16.05.2017; Ogledov: 450; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
VIABILNA REGIJA - REZULTAT INOVIRANJA Z DIALEKTIČNO TEORIJO SISTEMOV IN KIBERNETIKO POSLOVNIH SISTEMOV.tema prijavljena 8. 8. 2011
Amna Potočnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi. Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti. Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto. Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1134; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

6.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1382; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
Spremembe v pristopih k razvoju podeželja
Lučka Lorber, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen članka je predstaviti vplive nove paradigme na razvoj podeželja. Za razumevanje novih pristopov in analizo učinkov je potrebno s kritično primerjavo stare paradigme obrazložiti in utemeljiti prednosti nove razvojne paradigme. Številni, predvsem tuji avtorji, ki se tako teoretično kot praktično ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja, ugotavljajo, da je uspeh nove paradigme razvoja podeželja v neposredni odvisnosti od politične volje tako na multiinstitucionalni ravni kot v pripravljenosti sprejetja nove usmeritve. Globalno se je uveljavil holistični pristop od spodaj navzgor. V ospredju ni več kmetijstvo kot gospodarski sektor. Spremembe v paradigmi razvoja podeželja so se začele dogajati v drugi polovici prejšnjega stoletja kot posledica učinkov deindustrilizacije in s širitvijo Evropske unije na mediteranske dežele. Z Agendo 2000, Leader programi so bili postavljeni temelji nove razvojne paradigme podeželja, ki je leta 2006 postala globalna z objavo nove razvojne paradigme podeželja OECD. Prav tako nas je zanimalo, kako se je slovenska politika odzvala na sprejete spremembe in kje so vzroki za počasno implementacijo novih pristopov razvoja kmetijstva in podeželja v Sloveniji.
Ključne besede: kmetijska politika, regionalni razvoj, uravnoteženost, podeželje, EU, OECD, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 523; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (338,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Poznavanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni na primeru Dravinjske doline
Ana Vovk Korže, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Poznavanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni je ključ za načrtovanje takih dejavnosti, ki temeljijo na varovanju ekosistemov, na povezovanju ljudi in vključevanju vseh sektorjev. Zato je bila izvedena raziskava o poznavanju trajnostnega razvoja v Dravinjski dolini. Namreč na tem območju so bili v zadnjih sedmih letih izpeljani mnogi projekti na temelju upoštevanja trajnostnega razvoja. Raziskava je vključila 250 ljudi, anketne vprašalnike pa je vrnilo 100 ljudi. Vprašanja so bila vezana na vrednotenje pomena kulturne in naravne dediščine, večnamenske rabe podeželja, naložb v človeške vire, naložb v inovacije, naložb v kvalitetno kmetijsko proizvodnjo, na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, ohranjanje kulturne pokrajine in pomembnost varovanja okolja. Osebe , ki so odgovarjale na anketni vprašalnik živijo v občinah Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Vitanje, Poljčane, Makole in Majšperk. Ugotovitve kažejo, da ljudje ne dajajo največjo težo zgolj denarju in udobju, ampak aktivni participaciji in ohranjeni naravi. Najvišji deleži podpore gredo ustvarjanju zelenih delovnih mest, izboljšanju življenja na podeželju in povečanju prepoznavnosti Dravinjske doline z lastno blagovno znamko.
Ključne besede: trajnostni razvoj, regionalni razvoj, Dravinjska dolina, ohranjanje narave, zelena delovna mesta, projekti, aktivna participacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 762; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (404,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vloga geografije pri interdisciplinarnem načrtovanju regionalnega razvoja
Lučka Lorber, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Razvojni procesi so integralni in jih lahko razumemo in evalviramo le z interdisciplinarnim pristopom. Značilnost geografske vede je njena kompleksnost v proučevanju prostora. Vloga in pomen geografije pri načrtovanju regionalnega razvoja v spremenjenih družbeno - gospodarskih razmerah je predvsem v sodelovanju z ostalimi znanstvenimi disciplinami pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja.
Ključne besede: regionalno planiranje, regionalni razvoj, varstvo okolja, sonaravni razvoj, regionalno povezovanje, trajnostni razvoj, dinamiziranje gospodarstva, uravnotežen ekonomski razvoj, interdisciplinarno načrtovanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 985; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (735,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Koncepti policentrične ureditve Slovenije
Vladimir Drozg, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Besedilo obravnava koncepte policentričnega razvoja Slovenije, kakršni so bili zasnovani v treh planskih dokumentih od leta 1974 do 2004, hkrati pa izpostavlja nekatere vsebine, ki bi jih kazalo ponovno premisliti. To so: namen policentrizma, število regionalnih središč, število hierarhičnih nivojev in ukrepi za izvajanje koncepta.
Ključne besede: regionalno planiranje, regionalni razvoj, policentrizem, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 567; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (141,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici