Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Idilično podeželje je socialni in miselni konstrukt, ki je posledica značilnosti moderne družbe. Procesi, kot so urbanizacija, hiter tempo življenja in odtujenost, so povzročili, da sta se mnenje in vrednotenje podeželja spremenila v smeri, da družba življenje na podeželju vrednoti kot lepo, mirno, čisto, solidarno, srečno – idilično. Izoblikovala se je nova družbena predstava o podeželju, ki ga ocenjuje kot idilično okolje. Nova idilična predstava o podeželju vpliva na konkretne spremembe prostora in spreminja njegove funkcije, namene, značilnosti in identiteto. Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, kakšno je vrednotenje podeželja v Sloveniji oziroma ali je predstava o slovenskem podeželju idilična. V teoretičnem delu smo opredelili koncept idiličnega podeželja in predstavili njegove razsežnosti, značilnosti in nastanek. Na podlagi tujih raziskav smo potrdili obstoj idilične predstave v modernih družbah in predstavili primere idiličnega podeželja. Proučili smo tudi oblikovalce predstave o idiličnem podeželju ter opredelili nove funkcije in namen podeželja. Nato smo se osredotočili na predstavitev podeželja v Sloveniji in predstavili njegovo preobrazbo, razvoj in simboliko. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o vrednotenju in uporabi slovenskega podeželja. Ugotovili smo, da so v predstavi o podeželju prisotne tendence idiličnosti podeželja in da je podeželje vrednoteno kot pozitivno, mirno, čisto in lepo. Na podlagi značilnosti predstave o slovenskem podeželju smo oblikovali splošne smernice za nadaljnji regionalni razvoj podeželj, ki so v skladu s predstavo in željami njihovih prebivalcev ter obiskovalcev.
Ključne besede: idilično podeželje, Slovenija, regionalni razvoj, geografija podeželja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Pri izbiri ustrezne lokacije za logističen center (v nadaljevanju LC), je potrebno narediti celovito prostorsko analizo. Tržna analiza in geografski informacijski sistemi (v nadaljevanju GIS) so idealni za takšne vrste analiz, ki zagotavljajo funkcionalno zajemanje, shranjevanje, raziskovanje ter analiziranje geografskih, infrastrukturnih, gospodarskih značilnosti regije in podrobnosti o človeških virih. Magistrsko delo predstavlja metodologijo za prostorsko načrtovanje LC, ki temelji na tržni analizi, katero sestavljajo makro in mikroekonomski vidiki, GIS in SWOT (strenght – weaknesses – opportunities – threats, v nadaljevanju SWOT) analizah. Omenjena metoda uporablja GIS za zbiranje podatkov, prostorsko analizo, ustvarjanje alternativ in izdelavo zemljevidov za nadaljnjo analizo. GIS smo uporabili za podporo pri odločanju in za analizo potencialnih lokacij, vključno z drugimi pomembnimi dejavniki, in sicer: lokacija potencialnega LC, intermodalne povezave (cestni, vodni, zračni in železniški promet), velikost lokacije, topografijo, lokalne prometne povezave, okolje, ekološki vidik lokacije, lastniške strukture, komunalna opremljenost lokacije, druge omejitve na sami lokaciji in na bližnjem območju, itd. SWOT analizo smo uporabili za določanje/prepoznavanje prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti lokalnega območja za privabljanje novega kapitala, znanje in inovacij. Rezultati uporabe predlagane metodologije v študiji prostorskega načrtovanja LC v občini Slovenska Bistrica, Slovenija kažejo, da predlagana metodologija zagotavlja dobre rezultate pri prostorskem načrtovanju in izbiri ustrezne lokacije LC.
Ključne besede: logistični center, analiza lokacije, prostorsko načrtovanje, regionalni razvoj, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1491; Prenosov: 189
Celotno besedilo (6,04 MB)

Opis: Prostovoljno povezovanje občin kot predpostavka trajnostnega razvoja podeželskih območij; izkušnje Češke republike V prispevku je predstavljena analiza sedanjega stanja in perspektive prostovoljnega povezovanja občin in mest v tako imenovane mikroregije v Češki republiki. Avtor analizira probleme in določa dejavnike, ki vplivajo na delovanje mikroregij. V zaključku podaja priporočila, ki naj vodijo k bolj učinkovitemu delovanju mikroregionalnega sodelovanja, ki je zlasti pomembno v razvoju pretežno ruralnih območij. Prispevek je rezultat raziskovalnega projekta Regionalni management kot pot k trajnostnemu razvoju podeželskih območij, ki je bil izdelan v okviru Ministrstva za lokalni razvoj ČR.
Ključne besede: družbena geografija, podeželje, občine, sodelovanje, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, Češka
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1403; Prenosov: 106
Celotno besedilo (172,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi. Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti. Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto. Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2614; Prenosov: 248
Celotno besedilo (3,69 MB)

Opis: Namen članka je predstaviti vplive nove paradigme na razvoj podeželja. Za razumevanje novih pristopov in analizo učinkov je potrebno s kritično primerjavo stare paradigme obrazložiti in utemeljiti prednosti nove razvojne paradigme. Številni, predvsem tuji avtorji, ki se tako teoretično kot praktično ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja, ugotavljajo, da je uspeh nove paradigme razvoja podeželja v neposredni odvisnosti od politične volje tako na multiinstitucionalni ravni kot v pripravljenosti sprejetja nove usmeritve. Globalno se je uveljavil holistični pristop od spodaj navzgor. V ospredju ni več kmetijstvo kot gospodarski sektor. Spremembe v paradigmi razvoja podeželja so se začele dogajati v drugi polovici prejšnjega stoletja kot posledica učinkov deindustrilizacije in s širitvijo Evropske unije na mediteranske dežele. Z Agendo 2000, Leader programi so bili postavljeni temelji nove razvojne paradigme podeželja, ki je leta 2006 postala globalna z objavo nove razvojne paradigme podeželja OECD. Prav tako nas je zanimalo, kako se je slovenska politika odzvala na sprejete spremembe in kje so vzroki za počasno implementacijo novih pristopov razvoja kmetijstva in podeželja v Sloveniji.
Ključne besede: kmetijska politika, regionalni razvoj, uravnoteženost, podeželje, EU, OECD, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1206; Prenosov: 136
Celotno besedilo (338,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...