| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
REGIONALNA POLITIKA EU V KONTEKSTU FINANČNE PERSPEKTIVE 2014 - 2020
Gregor Kegl, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska unija predstavlja eno najmočnejših in najpomembnejših svetovnih gospodarstev, a znotraj njenih meja obstajajo velike regionalne razlike, ki so se v zadnjem desetletju, kljub sorazmerno velikim finančnim naložbam, ki jih je zagotovila EU, v okviru njene regionalne politike, še povečale. Finančna kriza med leti 2008 in 2013 je izničila storjen napredek evropske regionalne politike v predhodnem obdobju in zahtevala temeljite strukturne reforme za ponovno oživitev gospodarske rasti in zagotovitev novih, trajnih in kvalitetnih delovnih mest. Ukrepi, ki jih je EU, v skladu s strategijo razvoja do leta 2020, pripravila za obdobje finančne perspektive 2014 – 2020, so ključnega pomena tudi za razvoj Slovenije, saj praviloma predstavljajo edina tuja naložbena sredstva.
Ključne besede: Regionalna politika EU, finančna perspektiva 2014-2020
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 682; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (993,90 KB)

2.
DAVČNI UČINKI POSLOVNIH CON NA PRORAČUN OBČIN SPODNJEPOSAVSKE REGIJE
Aleksander Denžič, 2016, magistrsko delo

Opis: Četudi poslovne cone v splošnem prepričanju predstavljajo vse bolj priljubljen razvojni instrument, še vedno obstaja negotovost, povezana z dokazi učinkovitosti investiranih sredstev. Iz tega naslova je bilo moje zanimanje usmerjeno v ugotavljanje davčnega učinka izgradnje poslovnih con na proračun občin spodnjeposavske regije v obdobju po vključitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo. Magistrska naloga odgovarja na temeljno vprašanje, in sicer ali občine spodnjeposavske regije z vlaganjem v izgradnjo poslovnih con uresničujejo zastavljene strateške razvojne cilje, in ali se, posledično, občinska in evropska finančna sredstva, ki so bila vložena v izgradnjo in opremo poslovnih con, dejansko tudi vračajo nazaj v proračun občin skozi davčne prihodke. Z analizo primera sem prikazal davčno-pravne učinke poslovnih con na podlagi vračanja vloženih sredstev v proračune občin prek davčnih prihodkov. S tem namenom sem proučil pravne podlage in s študijo primera analiziral vpliv slovenske davčne zakonodaje na učinke poslovnih con v regiji, ter ob tem primerjal davčne učinke spodnjeposavske regije in regije Zvezna dežela Koroška. Izhajajoč iz analize obsega, zasedenosti in poslovanja poslovnih con v spodnjeposavski regiji, le-te ne uresničujejo deklariranih zastavljenih razvojnih ciljev. Posledično temu, večina poslovnih con v spodnjeposavki regiji, za razliko od občin v Zvezni deželi Koroški, nima pozitivnega davčnega učinka. Tovrstna analiza oziroma primerjalna analiza za obravnavane občine spodnjeposavske regije ter Zvezne dežele Koroške doslej še ni bila opravljena. Prispevek naloge je izvirne narave in lahko pripomore k odločitvam o nadaljnjih izgradnjah poslovnih con v Posavju in širše v Republiki Sloveniji, saj je v nalogi predstavljen model ugotavljanja učinkovitosti poslovnih con z vidika davčnih učinkov mogoče prenesti tudi na druge občine/regije. Hkrati pa ima študija tudi praktično uporabno vrednost predvsem za vodstva občin spodnjeposavske regije.
Ključne besede: regionalna politika, poslovne cone, davčni učinki, finančni učinki, proračun, razvojni cilji, spodnjeposavska regija, Zvezna Dežela Koroška.
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 710; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

3.
4.
SPODBUJANJE SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA V POMURSKI REGIJI
Grega Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Za Slovenijo so značilne velike razvojne razlike med posameznimi regijami. Eden izmed ključnih ukrepov za premagovanje razlik med regijami je regionalizacija. Slovenija se je leta 1999 s sprejetjem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR) odločila za reformo regionalne politike. To leto kaže na prelomnico v slovenski regionalni politiki, saj se je le ta začela bolj zavzeto in sistematično ukvarjati z medregionalnimi razlikami pri nas. Delovati je začela mreža regionalnih institucij in država je začela podeljevati različne oblike regionalnih spodbud. Pomurska regija med vsemi slovenskimi statističnimi regijami že desetletja najbolj zaostaja v razvoju. Z namenom, da bi se krepila razvojna politika v Pomurski regiji, je bil pri reševanju razvojnih problemov sprejet Zakon o razvojni podpori v Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 (ZRPPR1015). S sprejetjem tega zakona je bil vzpostavljen institucionalni in finančni okvir za interventno ukrepanje na območju Pomurja. V diplomskem delu se bom posvetil pravni ureditvi regionalnega razvoja v Sloveniji in pa Pomurski regiji, ki je kot rečeno ena izmed najmanj razvitih regij.
Ključne besede: Pomurska regija, regionalizacija, regionalna politika, regionalni razvoj, spodbujanje, regionalizem
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 894; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (401,60 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici