| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanja
Alja Kosem, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 501; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

2.
Prostorska identiteta v Sloveniji
Danilo Kosi, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Socialni geografi povezujejo prostorske identitetete z družbeno organizacijo v smislu zadovoljevanja nekaterih potreb. Pravijo, da je posameznik umeščen v določen prostor, na katerega ga vežejo mnoge dejavnosti, ki mu omogočajo mirno, varno in udobno življenje in ga s tem vežejo v prostor, posledično pa se tudi identificirajo z njim. Dejavnike, ki vplivajo na prostorsko zavest lahko razdelimo na tradicionalne in moderne. Tradicionalni so zgodovinski spomin, kultura, umetnost, jezik, pokrajina, moderni pa družbene institucije, upravne delitve, mediji, gospodarski subjekti in množični šport. V prispevku so opredeljeni in pojasnjeni osnovni pojmi, povezani s prostorskimi identitetami, kot so: prostorska identiteta, identiteta prostora, regionalna identiteta, identiteta regije, identitetna regija, prostorska pripadnost, zavest in identiteta. Prostorska identiteta pomeni istovetenje (identiteto) z določenim prostorom, ki je lahko manjših ali večjih razsežnosti. Ko govorimo o prostorski identiteti, govorimo o identiteti vezani na prostor na splošno, vendar imamo lahko opravka z različnimi prostorskimi obsegi, od lokalnega do globalnega.
Ključne besede: regionalna geografija, regije, regionalna identiteta, Slovenija
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 746; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (127,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Dileme regionalne geografije Slovenije
Marijan M. Klemenčič, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Razprava opozarja na metodološke in teoretične slabosti slovenske regionalne geografije, kritično presoja slovenske dosežke na področju (regionalne) geografije ter ponuja nekaj iztočnic za bolj celosten pristop h geografiji Slovenije.
Ključne besede: geografija, regionalna geografija, regionalna identiteta, Slovenija
Objavljeno: 15.03.2018; Ogledov: 509; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (102,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Geografije Podravja
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: V monografiji je zbranih 19 znanstvenih prispevkov, ki obravnavajo aktualne teme o naravnih in družbenih značilnostih Podravja, med njimi je nekaj takih, ki si šele utirajo prostor v regionalni geografiji. V prispevkih so prikazane hidrološke razmere, ekosistemski pogled na pokrajino, spreminjanje rabe tal, degradirana območja, posledice gospodarske krize, prostorski razvoj naselij, vodno gospodarske ureditve vodotokov, politični profil volilnega telesa, demografske, gospodarske, bivalne in prometne razmere v Mariboru in ne nazadnje način, kako spoznanja o pokrajini prenesti v izobraževanje učencev in dijakov. Besedila so izdatno dokumentirana s tematskimi kartami in drugim empiričnim gradivom. Knjiga je zanimiva tudi zaradi koncepta nove regionalne geografije.
Ključne besede: Podravje, Slovenija, regionalna geografija, fizična geografija, družbena geografija
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1156; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (21,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Aktualni dogodki prostorskih razsežnosti kot pomemben element regionalne geografije Evrope v gimnaziji: primer begunske krize
Maja Rupnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Učna obravnava aktualnih dogodkov prostorskih razsežnosti pri pouku regionalne geografije Evrope je skladna z izobraževalnim poslanstvom geografije v slovenski gimnaziji. Aktualnost in življenjskost sprožata kakovostno učno motivacijo, informiranost pa, kot imperativ vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, vodi v aktivno in odgovorno državljanstvo mladih. T. i. »begunska kriza« je primer geografsko relevantnega aktualnega dogajanja v Evropi, ki je zaradi svojih regionalnih razsežnosti primerno za učno obravnavo pri regionalni geografiji Evrope. Prvi del raziskave magistrskega dela predstavlja strokovna proučitev »begunske krize«, ki ob kopici razpoložljivih virov informacij od učitelja zahteva visoko stopnjo strokovne kritičnosti. Drugi del predstavljata anketiranje in interpretacija rezultatov anketiranja učiteljev geografije in dijakov 3. letnikov izbranih gimnazij o njihovih izkušnjah in doživljanju vključevanja aktualnosti v pouk regionalne geografije Evrope ter učne obravnave »begunske krize« znotraj le-tega. Vključevanju aktualnosti pripisujejo velik motivacijski, izobraževalni in vzgojni pomen. Dnevne informacije o »begunski krizi« vključujejo v pouk, učna obravnava pa se nanaša predvsem na prostorske in demografske značilnosti migracij ter na njihove vzroke in posledice. Tretji del predstavlja didaktična konkretizacija teoretičnih in empiričnih ugotovitev; učno gradivo (učna priprava, učni list) za obravnavo »begunske krize« je strokovno in didaktično utemeljeno ter neposredno aplikativno pri pouku regionalne geografije Evrope v gimnaziji.
Ključne besede: aktualni dogodki, aktualizacija, regionalna geografija Evrope, begunska kriza, migrantska kriza
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 1147; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

6.
Stadtregion Maribor
Vladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Pojem »mestna regija« je vsebinsko zelo širok, zato pa tudi precej ohlapen. Gledano »od daleč«, je pojav jasen in preprost – okoli mesta se oblikuje območje, katerega prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb, istočasno pa se med središčem in okolico vzpostavijo številne vezi, zaradi katerih postaja območje v gospodarskem, upravnem in socialnem smislu vse bolj enovito in povezano. Ko pa skušamo pojav operacionalizirati, mestno regijo zamejiti ali pobliže spoznati njene značilnosti, se pokaže prej omenjena ohlapnost. Definicija, okoli katere je enotna večina raziskovalcev pravi, da je mestna regija območje, kjer večina prebivalcev iz okolice zadovoljuje večino svojih potreb v središču tega območja, ne pa v drugih regionalnih središčih, med regijskim središčem in okolico pa se posledično spletejo številne vezi, zaradi katerih deluje območje funkcijsko povezano (Lichtenberger 1986, Carter 1975, Heineberg 2000, Krau 2005). V tej definiciji so vsaj tri formulacije, zarad katerih je pojem potrebno vsakič prirediti konkretnemu primeru. To so: večina prebivalcev, okolica regionalnega središča in večina potreb. Morda je zaradi omenjene vsebinske ohlapnosti leta 1970 O. Boustedt postavil drugo definicijo, po kateri obsega mestna regija območje dnevnih migracij v regijsko (bolje: zaposlitveno) središče. Takšna definicija je natančnejša, vendar ne pokriva vseh vsebin mestne regije. Menimo, da je za razumevanje mestne regije potreben nekoliko drugačen pogled od uveljavljenega! Univerzalna, vse dejavnosti obsegajoča mestna regija kot spoj regijskega središča in okoliškega območja ne obstaja; mestna regija ni »real existend«, temveč je konstrukt, ki ga opredelimo sproti, za vsak namen posebej in je tudi vsakič drugačna. Osnovna ideja o funkcionalnem območju okoli mesta pridobi v vsakem kontekstu nekoliko drugačno obliko. Mestne regije regije niso enkrat za vselej, temveč se spreminjajo skladno z gospodarskimi in socialnimi razmerami; bolje: spreminjajo se skupaj s pokrajino (regija je specifičen prostor v specifičnem času). Zato je potrebno ta pojav razumeti kot konglomerat (skupek) različnih gravitacijskih območij, ki vsako zase predstavlja mestno regijo, vsa skupaj pa imajo zgolj informativni (orientacijski) pomen (glej shemo mestne regije v besedilu). Definicija mestne regije, ki bolj ustreza današnjemu razumevanju tega pojava bi se lahko glasila: mestna regija je območje, katerega označujejo ekonomski in socialni odnosi med mestom in okolico. Težavna je tudi zamejitev mestne regije, saj je kakršnokoli postavljanje kriterijev, dejanje »od zunaj«, ki z vsebino pojma nima veliko skupnega. Primerneje je ločevati območje glede na intenzivnost povezav z regijskim središčem (v smislu intenzivnih, manj intenzivnih in občasnih povezav z regijskim središčem). Podobno stališče najdemo pri Boustedtu, ki je mestno regijo razdelil na središčni (mesto), širitveni (obmestje) in zunanji del (po Heineberg 2000, 57). Eno ključnih vprašanj je, s katerimi elementi lahko mestno regijo prepoznamo, oziroma, kateri elementi mestno regijo vzpostavljajo? Glede na vsebino odgovora lahko opredelimo vsaj dve vrsti mestnih regij, in sicer ekonomsko geografske in socialno geografske mestne regije. Pri razpoznavanju ekonomsko geografskih mestnih regij izhajamo iz pojma »mesto«, ki je za vsebino pojava ključnega pomena. Mesto, kakor ga pojmujemo v ekonomski geografiji je območje, kjer so skoncentrirane številne dejavnosti, od proizvodnih, storitvenih, upravnih in družbenih. Dejavnosti niso namenjene le prebivalcem mesta, temveč tudi prebivalcem okoliških naselij. Ekonomsko geografske mestne regije temeljijo na vrsti in intenzivnosti odnosov (povezav) med mestom in okolico. Posledica tega je območje okoli mesta (mestna regija), katerega prebivalci večinsko ter bolj ali manj pogosto, vendar redno, uporabljajo dejavnosti v središču tega območja. Kazalca, s katerima lahko prepoznamo ekonomsko geografske mestne regije sta: - število dnevnih migrantov in - število gospodinjstev, ki se redno oskrbujejo v regijskem središču. Uporabni bi bili tudi podatki o številu in krajevnem izvoru obiskovalcev javnih prireditev, mreži poslovalnic in ekspozitur podjetij, s sedežem v regijskem središču, številu in intenzivnosti poslovnih vezi med gospodarskimi subjekti, intenzivnosti prometnih tokov oziroma gostoti prometa med mestom in okoliškimi naselji. V socialno geografskem smislu je mestna regija območje, kjer so socialni odnosi med prebivalci intenzivnejši – pogostejši, tesnejši in številnejši. Tudi Massey pravi, da je (mestna) regija produkt socialnih odnosov. S širšim območjem bivanja posameznika namreč ne povezuje le stanovanje in delo, tudi socialne in institucionalne vezi, pa tudi duhovne, v sodobnem času vse bolj tudi enotne informacije. Posledica tega je regionalna identifikacija, kar pomeni zavest o pripadnosti določenemu teritoriju. Opredeljevanje tovrstnih regij sloni na deležu prebivalcev okoliških naselij, ki se identificirajo z določenim regionalnim središčem. Druga oblika socialnih vezi, ob katerih nastaja mestna regija bi lahko bile posledice specifičnih informacij, ki jih posredujejo lokalni mediji. V mislih imamo oglaševanje prireditev, storitev, informacije o lokalnih dogodkih. Ob tem se oblikuje specifičen vzorec ravnanja (=socialni odnosi), ki v drugih mestnih regijah ni prisoten. Socialne odnose s prostorsko konotacijo definira tudi pripadnost oziroma simpatizerstvo z regionalnimi športnimi klubi, članstvo v kulturnih društvih in interesnih združenjih (tudi na področju civilne družbe). Elementi, ki definirajo to vrsto odnosov oziroma mestnih regij so: - število oglasov iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število informacij, reklamnih sporočil in drugih oglasov iz iste regije večje, kakor iz drugih regij. - število informacij iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število novic iz domicilne regije večje, kakor iz drugih regij, kar pomeno boljšo obveščenost, pa tudi povezanost z lokalnimi dogodki. - členitev prostora na upravne enote. Predpostavljamo, da je teritorialna organiziranost določene družbene dejavnosti (npr. zdravstva, sodstva, šolstva) kohezijski element mestne regije, saj vpliva na organiziranje vsakodnevnega življenja in na vključenost prebivalcev v reševanje razvojnih in vsakodnevnih vprašanj. Takšen pomen imajo javna uprava, sodstvo, zdravstvo, policija, geodetska služba, zavodi za zaposlovanje, socialne ustanove, tudi volilni okoliš. Vrste mestnih regij, kakršne izhajajo iz nakazanih elementov, se med seboj teritorialno ne prekrivajo, niti podobne si niso. Zato ni mogoče govoriti o mestni regiji na splošno, temveč je potrebna natančnejša opredelitev, za katero vrsto mestne regije gre. Mestna regija Maribora obsega velik del severovzhodne Slovenije, ne glede na to, s katerim kazalcem jo omejimo. Izkaže pa se, da je v socialnem smislu mestna regija obsežnejša, kakor v ekonomskem.
Ključne besede: geografija, regionalna geografija, mestne regije, mesto, Maribor, prostorsko planiranje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 672; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (257,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Prispevek h gospodarski geografiji Slovenije
Vladimir Drozg, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane izbrane značilnosti gospodarskega ustroja Slovenije, in sicer: faze razvoja gospodarstva, prostorski vzorec, ki je nastajal v posameznih fazah, zmanjševanje pomena kmetijstva, postopna deindustrializacija, terciarizacija, tranzicija gospodarstva po letu 1990, mesta kot gospodarska središča ter regionalne razlike v gospodarski razvitosti statističnih regij.
Ključne besede: geografija, regionalna geografija, ekonomska geografija, gospodarstvo, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 705; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (601,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Refleksije urednikov o geografski monografiji Slovenije
Vladimir Drozg, Volker Albrecht, 2007, strokovni članek

Opis: Prispevek prinaša razmišljanja urednikov o zasnovi in vsebini regionalno geografske monografije o Sloveniji. Izpostavljeno je vprašanje koncepta regionalno geografskega prikaza, metode interpretacije, kartografskih upodobitev, nacionalnega konteksta besedila ter uporabe znanstvenega instrumentarija.
Ključne besede: regionalna geografija, teorija geografije, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 431; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (157,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Regionalizacija Subpanonske Severovzhodne Slovenije
Božidar Kert, 1991, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku avtor podaja shemo geografske regionalizacije subpanonskega dela SV Slovenije.
Ključne besede: regionalna geografija, regionalizacije, Slovenija, Pomurje, Podravje, Slovenske gorice
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 925; Prenosov: 91
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici