1. Prenova panonske domačije po načelih kritičnega regionalizmaTadej Božak, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja z enim izmed bolj perečih vprašanj slovenskega podeželja. Kaj storiti s kompleksi, med katerimi so prenekateri v prostor dobro umeščeni in glede na čas nastanka kakovostno izvedeni, vendar zaradi povsem drugačnega načina življenja na vasi danes več ne (z)morejo služiti svojemu prvotnemu namenu, zato večkrat samevajo in propadajo?
V prvem sklopu smo obravnavali tri različne tematike, ki so nam služile kot podlaga za projektiranje v drugem delu naloge. Kot teoretični okvir smo izbrali principe t.i. kritičnega regionalizma, ki ga je poskušal definirati že Lewis Mumford v začetku 20. stoletja, sledila sta mu Alexander Tzonis in Liane Lefaivre, v današnjem času pa je širšemu strokovnemu krogu najbolj znana razprava Kennetha Framptona Nasproti kritičnemu regionalizmu: šest točk v prid arhitekturi odpora. Menimo, da naravnanost gibanja nakazuje eno izmed mogočih smeri delovanja arhitekturne prakse, ki se vsaj delno skuša zoperstaviti divjemu kapitalističnemu svetu in v tem nemirnem, mimobežnem času ponudi ljudem pristne izkušnje in prinaša novo upanje. Poglavje, ki sledi kritičnemu regionalizmu, je na nek način logična navezava nanj, saj če želimo kritično gledati na regionalne elemente, jih moramo najprej dobro poznati. Zato smo raziskali zgodovino in značilnosti tradicionalne panonske arhitekture, skušali razumeti, zakaj in kako se je v preteklosti gradilo na območju Pomurja in tudi kakšno je stanje stavbarstva slovenskega podeželja danes na splošno. V tretjem delu se dotaknemo problematike bivanja starostnikov, kjer ugotavljamo, da bi bilo treba vzpodbujati (za naš prostor nove) oblike bivanja, ki temeljijo na skupnosti, ter s tem družbi, in še bolj neposredno starejši generaciji, prinašajo mnoge prednosti.
Na podlagi teoretskih izhodišč smo se v drugem sklopu poglavij lotili projektnega dela. Najprej je bil izdelan natančen posnetek obstoječega stanja obravnavane opuščene domačije Jaušovec v Veržeju. Z analizo in valorizacijo objektov je bilo ugotovljeno, kaj je vredno ohranjati in kaj je primerneje rušiti. Na tej osnovi smo se lotili idejne zasnove prenove panonske domačije in skušali odgovoriti na v začetku zastavljeno vprašanje.
Arhitekturna zasnova se odziva na kontekst naselja in obstoječe stanje zapuščenega kmečkega doma ter skuša na eni strani s svežo in premišljeno raznoliko programsko vsebino stanovanjske skupnosti starejših v kombinaciji z neinstitucionalnim dnevnim varstvom in trajnostnim turizmom obravnavanemu kompleksu vliti novo življenje in na drugi strani ponuditi večnamenski prostor kraju, kar predstavlja dodano vrednost tako kompleksa samega kakor tudi za Veržej in širše.
S projektom želimo nakazati princip, po katerem je z analitičnim pristopom in ob sodelovanju različnih strok s celovito ustvarjalno vizijo mogoče rešiti in kakovostno prenoviti podobno grajeno tkivo po vsej Sloveniji. Tak pristop ni relevanten zgolj z vidika varovanja stavbne dediščine, temveč zato, ker lahko objekti, ki že od nekdaj spoštujejo kulturno in naravno krajino krog sebe, z novim, skrbno premišljenim programom tudi v današnjem času trajnostno naravnani Sloveniji ponudijo večplastno dodano vrednost z visoko bivalno kulturo.
Ključne besede: arhitektura, prenova, tradicija, kmečka domačija, panonska domačija, regionalna arhitektura, kritični regionalizem, skupnost, stanovanjska skupnost starejših, Veržej
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (63,27 MB) |
2. ZNAČILNOSTI KREOLIZMA V IZBRANIH JUŽNOAMERIŠKIH ROMANIHMaruša Bence, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem se ukvarjala s prikazom kreolizma v izbranih literarnih delih, in sicer v romanu Doña Barbara, v romanu Don Segundo Sombra in v romanu Vrtinec. Kreolizem je v latinskoameriški literaturi dobro poznan literarni tok. Značilnost kreolizma je, da obravnava razmerje med ljudmi in naravo, razmerje med dobrim in slabim, a ne (nujno) na osnovi opisovanja narave, kot je to bilo značilno za romantiko. Za kreolizem so značilni opisi pristne narave, domačega človeka in domačih običajev, ki so tipični za določeno kulturo, ki jo roman opisuje.
Pri nas je kreolizem zelo slabo poznan, zanj tipični romani pa so skorajda neznani. V diplomski nalogi sem na kratko opisala zgodovino latinskoameriške književnosti, v posameznih poglavjih pa so predstavljene še književnosti, katerim pripadajo izbrani romani, torej venezuelska, kolumbijska in argentinska književnost. V nadaljevanju sledi motivno-tematska analiza izbranih romanov.
Značilni motivi so: motiv narave, motiv ljudskih pripovedi in motiv običajev. S primerjavo motivov sem ugotovila, da so si romani motivno med seboj precej podobni, razlikujejo pa se v posameznih opisih. V vseh obravnavanih delih je najbolj prisoten in najbolj natančno opisan motiv narave. V vseh treh romanih so zastopani tudi motivi običajev in ljudskih pripovedi. Roman Don Segundo Sombra izstopa po dveh značilnostih, in sicer je v njem motiv ljudskih pripovedi najbolj skopo opisan, motiv običajev pa je najbolj zastopan.
Ključne besede: kreolizem, novela de la tierra, regionalizem, motivi, Romulo Gallegos, Doña Barbara, Ricardo Guiraldes, Don Segundo Sombra, Jose Eustasio Rivera, Vrtinec.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 519; Prenosov: 57
Celotno besedilo (851,54 KB) |
3. SPODBUJANJE SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA V POMURSKI REGIJIGrega Horvat, 2014, diplomsko delo Opis: Za Slovenijo so značilne velike razvojne razlike med posameznimi regijami. Eden izmed ključnih ukrepov za premagovanje razlik med regijami je regionalizacija. Slovenija se je leta 1999 s sprejetjem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR) odločila za reformo regionalne politike. To leto kaže na prelomnico v slovenski regionalni politiki, saj se je le ta začela bolj zavzeto in sistematično ukvarjati z medregionalnimi razlikami pri nas. Delovati je začela mreža regionalnih institucij in država je začela podeljevati različne oblike regionalnih spodbud.
Pomurska regija med vsemi slovenskimi statističnimi regijami že desetletja najbolj zaostaja v razvoju. Z namenom, da bi se krepila razvojna politika v Pomurski regiji, je bil pri reševanju razvojnih problemov sprejet Zakon o razvojni podpori v Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 (ZRPPR1015). S sprejetjem tega zakona je bil vzpostavljen institucionalni in finančni okvir za interventno ukrepanje na območju Pomurja.
V diplomskem delu se bom posvetil pravni ureditvi regionalnega razvoja v Sloveniji in pa Pomurski regiji, ki je kot rečeno ena izmed najmanj razvitih regij.
Ključne besede: Pomurska regija, regionalizacija, regionalna politika, regionalni razvoj, spodbujanje, regionalizem
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 894; Prenosov: 198
Celotno besedilo (401,60 KB) |
4. Ugotavljanje potreb in želja mladih v občini Radlje ob Dravi : diplomsko deloRok Sobiech, 2006, diplomsko delo Ključne besede: mladostniki, dejavnost, problematika, aktivnosti, občine, človek, mladina, potrebe, organizacija, delo, politika, združenja, uporabniki, strateško planiranje, regionalizem, lokalna skupnost, regionalna politika, strategija, zaznavanje, psihologija osebnosti, socialna psihologija
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1542; Prenosov: 62
Celotno besedilo (898,47 KB) |
5. Slovenija v Evropski uniji : 160 vprašanj in odgovorov o članstvu Slovenije v EU2007, priročnik Ključne besede: Evropska unija, ustave, Slovenija, institucije, zakonodaja, evro, meje, gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, regionalizem, regionalni razvoj, zaposlovanje, zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, kultura
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1366; Prenosov: 81
 Povezava na celotno besedilo |
6. Skupna zunanjetrgovinska politika EU do Srednje Amerike : diplomsko deloRomana Perko, 2007, diplomsko delo Ključne besede: zunanja trgovina, zunanjetrgovinsko poslovanje, zunanjetrgovinska politika, mednarodna menjava, trgovinske pogodbe, institucionalizem, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodni sporazumi, ekonomska politika, mednarodne ekonomske integracije, povezanost, Evropska unija, Srednja Amerika, enotni trg, regionalizem, ekonomska pomoč, regionalna ekonomika, družbenoekonomski odnosi, država
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1196; Prenosov: 37
Celotno besedilo (442,46 KB) |
7. Projektna izvedba strategije razvoja mladih v občini Radlje ob Dravi v okviru Mladinskega centra : diplomsko deloSilvo Sobiech, 2007, diplomsko delo Ključne besede: mladostniki, dejavnost, problematika, aktivnosti, občine, Slovenija, Evropska unija, skladi, fond, institucionalizem, statistični podatki, Evropa, človek, mladina, prihodnost, potrebe, organizacija, delo, politika, združenja, uporabniki, strateško planiranje, projekti, regionalizem, regije, značilnosti, lokalna skupnost, regionalna politika, strategija
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1808; Prenosov: 65
Celotno besedilo (586,68 KB) |
8. Regionalna integracija in razvoj majhnih držav (primer CARICOM) : diplomsko deloDoroteja Sobočan, 2008, diplomsko delo Ključne besede: trgovinske pogodbe, enotni trg, prosta trgovina, prosta cona, Amerika, Latinska Amerika, Severna Amerika, Pacifik, globalizacija, regionalizem, država, malo gospodarstvo, regionalni razvoj, malo odprto gospodarstvo, mednarodne ekonomske integracije, mednarodni ekonomski odnosi, družbenoekonomski odnosi, zunanjetrgovinsko poslovanje, mednarodni trg, delovanje, strategija, institucionalizem, ekonomska politika, regionalna ekonomika, NAFTA, Evropska unija, povezanost, dežele, Sever-Jug
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 1318; Prenosov: 57
Celotno besedilo (623,96 KB) |
9. VZPON REGIONALIZMA V MEDNARODNEM TRGOVINSKEM SISTEMUTina Veronik, 2010, diplomsko delo Opis: Svetovna trgovinska organizacija STO je leta 1995 nadomestila svojega predhodnika, GATT. Temelji na liberalizaciji svetovne trgovine, sproščanju carin in drugih trgovinskih ovir. Najpomembnejši element vsake organizacije so njene članice. Bodoče države članice morajo izpolnjevati stroge pogoje, katere določi STO. Članstvo STO danes šteje 153 članic.
Regionalne ekonomske integracije imajo pomembno vlogo v menjalnih odnosih svojih članic in v STO. Ekonomske integracije pripomorejo k večji blaginji prebivalstva in k hitrejši liberalizaciji svetovne trgovine. Nekatere najpomembnejše REI so EU, NAFTA, MERCOSUR in APEC. Te integracije so si po strukturi, stopnji institucionaliziranosti in značilnostih različne, vendar je pri vseh zaznati poglobljeno integracijo in poenoteno poslovanje. Na vprašanje ali so regionalne ekonomske integracije in multilateralni trgovinski sitem prijatelji, tujci ali sovražniki, bi lahko odgovorili, da so znanci
Ključne besede: regionalizem, multilateralizem, WTO, GATT, svetovna trgovinska organizacija, regionalne ekonomske integracije, REI, NAFTA, EU, MERCOSUR, APEC, liberalizacija trgovine, mednarodna trgovina
Objavljeno: 08.11.2010; Ogledov: 1559; Prenosov: 160
Celotno besedilo (393,16 KB) |
10. BESEDIŠČE AVSTRALSKE ANGLEŠČINEMateja Arnuš, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Australian English Vocabulary — Aussie Words predstavlja glavne značilnosti besedišča avstralske angleščine. Predstavila sem razvoj besedišča avstralske angleščine skozi zgodovino in skozi različne socialne strukture ter osvetlila besedišče sodobne avstralske angleščine in opredelila njeno prihodnost. Avstralci so, tako kot drugi narodi, npr. Angleži in Američani, razvili govorico angleškega jezika s svojevrstnim značajem oziroma rabo besed. Močan vpliv na njihovo besedišče so imeli prvotni prebivalci aborigini, katerih nekatere besede so še vedno del njihovega jezika. Močan vpliv na besedišče avstralske angleščine so imeli tudi Britanci, predvsem kaznjenci, ki so se konec 18. stoletja naselili na vzhodni avstralski obali. Govorica prebivalstva, ki je večinoma pripadalo nižjemu družbenemu sloju, je zaznamovala besedišče sodobne avstralske angleščine, saj Avstralci v vsakdanjem, neformalnem govoru uporabljajo veliko narečnih besed. Danes ima na avstralsko angleščino močan vpliv ameriška angleščina; značilen je pojav amerikanizacije, ki je izrazit predvsem v jeziku mlajših generacij. Raziskala sem tudi, ali bo besedišče avstralske angleščine — ob vse večji globalizaciji angleškega jezika in vedno močnejšemu vplivu ameriške angleščine — preživelo. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja odnos študentov do avstralske angleščine. S pomočjo anketnega vprašalnika sem podatke statistično obdelala in jih predstavila z ustreznimi interpretacijami.
Ključne besede: avstralska angleščina, besedišče avstralske angleščine, regionalizem, pogovorne oblike, jeziki aboriginov, britanska angleščina, ameriška angleščina.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2652; Prenosov: 208
Celotno besedilo (682,67 KB) |
