| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski prozi
Katja Dolničar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku. Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Ključne besede: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 489; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Socialne razmere v Sloveniji po izbranih kazalcih
Vladimir Drozg, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane nekatere socialne razmere v Sloveniji na podlagi izbranih kazalcev. Kazalce socialnih razmer smo razdelili v štiri sklope, in sicer: vitalnost prebivalstva, socialna infrastruktura, materialno blagostanje ljudi ter socialno ranljive skupine prebivalcev. Podatki so zbrani in prikazani na nivoju statističnih regij. Rezultati analize podatkov niso obetavni. Slovensko prebivalstvo se hitro stara, demografska rast je posledica priseljevanj in ne naravne rasti, socialna neenakost se povečuje, obseg sredstev za socialne namene v državnem proračunu se zmanjšuje, število socialno ranljivih oseb narašča, regionalne razlike se povečujejo.
Ključne besede: družbena geografija, socialna struktura, statistične regije, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 764; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (281,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Koncept in model teritorialne kohezije
Sabina Grižančič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Oktobra 2008 je Evropska komisija izdala Zeleno knjigo o teritorialni koheziji, ki je sprožila obsežno diskusijo o konceptu teritorialne kohezije. Ta je skupaj z ekonomsko in socialno kohezijo cilj, ki ga zasleduje Evropska unija. Čeprav številni strokovnjaki opozarjajo, da implementacija teritorialne kohezije (TK) brez jasne definicije in kazalnikov ne more biti uspešna, ostaja koncept teritorialne kohezije še danes nedorečen. Pričujoči članek podaja povzetek obsežne študije koncepta teritorialne kohezije, ki se je ukvarjala z geografsko definicijo teritorialne kohezije (prostorske povezanosti), določitvijo kazalnikov in izdelavo modela za merjenje TK. Na koncu je predstavljen primer merjenja TK na primeru NUTS 3 regij Slovenije.
Ključne besede: ekonomska geografija, regionalno planiranje, regije, teritorialna kohezija, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 492; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (528,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Prostorska identiteta v Sloveniji
Danilo Kosi, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Socialni geografi povezujejo prostorske identitetete z družbeno organizacijo v smislu zadovoljevanja nekaterih potreb. Pravijo, da je posameznik umeščen v določen prostor, na katerega ga vežejo mnoge dejavnosti, ki mu omogočajo mirno, varno in udobno življenje in ga s tem vežejo v prostor, posledično pa se tudi identificirajo z njim. Dejavnike, ki vplivajo na prostorsko zavest lahko razdelimo na tradicionalne in moderne. Tradicionalni so zgodovinski spomin, kultura, umetnost, jezik, pokrajina, moderni pa družbene institucije, upravne delitve, mediji, gospodarski subjekti in množični šport. V prispevku so opredeljeni in pojasnjeni osnovni pojmi, povezani s prostorskimi identitetami, kot so: prostorska identiteta, identiteta prostora, regionalna identiteta, identiteta regije, identitetna regija, prostorska pripadnost, zavest in identiteta. Prostorska identiteta pomeni istovetenje (identiteto) z določenim prostorom, ki je lahko manjših ali večjih razsežnosti. Ko govorimo o prostorski identiteti, govorimo o identiteti vezani na prostor na splošno, vendar imamo lahko opravka z različnimi prostorskimi obsegi, od lokalnega do globalnega.
Ključne besede: regionalna geografija, regije, regionalna identiteta, Slovenija
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 738; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (127,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uvodnik
Vladimir Drozg, 2006, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: geografija, raziskovalno delo, mestne regije, prostorsko planiranje
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 405; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (50,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
OCENA SPLETNIH STRANI SLOVENSKIH OBČIN
Urška Travner, 2013, diplomsko delo

Opis: Narejena je bila prva celovita analiza spletnih strani vseh 212 slovenskih občin. V ta namen je bil sestavljen model za ocenjevanje, ki je sestavljen iz 76 kriterijev, razdeljenih v osem sklopov: vsebino, verodostojnost in ažurnost, uporabnost, dostopnost, tehnično oceno, vizualni vtis, testno nalogo in odzivnost. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med ocenami občin, med drugim glede na število prebivalcev, med mestnimi občinami in ostalimi občinami ter med statističnimi regijami.
Ključne besede: Spletne strani, večkriterijski ocenjevalni model, občine, mestne občine, statistične regije.
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 611; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Motivacija za izobraževanje in delo poklicnih gasilcev Primorske regije
Jure Maurič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava motivacijo za izobraževanje in delo poklicnih gasilcev Primorske regije. V prvem delu diplomske naloge smo s pomočjo navedene literature predstavili in opisali pojme, povezane z motivacijo, motivacijskimi teorijami, organiziranostjo gasilstva na Slovenskem, nalogami in izobraževanjem poklicnih gasilcev. V drugem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali motivacijo za izobraževanje in delo ter izmerili zavzetost zaposlenih. Ugotovili smo, da sta glavna dejavnika motivacije za delo zanimivo in izzivov polno delo ter dobri medsebojni odnosi s sodelavci. Najpogostejša oblika pridobivanja znanja zaposlenih je usposabljanje znotraj svoje enote. Glavna motiva za izobraževanje sta želja po pridobitvi novega znanja in splošna razgledanost, glavni oviri pa družinske obveznosti in pomanjkanje časa oziroma stroški izobraževanja. Poklicni gasilci Primorske kažejo veliko strasti in čutijo globoko povezanost z organizacijo, v kateri so zaposleni – v primerjavi z ostalimi poklici sodijo v sam vrh po zavzetosti za delo.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, delo, zavzetost za delo, poklicni gasilci Primorske regije
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 793; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
Biodiverziteta plazilcev celjske regije
Marija Peganc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem zbrala podatke večletnih popisov plazilcev na območju celjske regije, ki sem jih izvajala v desetletnem obdobju od maja 2007 do julija 2016. Popise plazilcev sem izvajala na območju celjske regije v skupno 23 občinah: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Temeljni namen je bil predstavitev vrstne raznolikosti biodiverzitete plazilcev na področju celjske regije. Skupno sem opravila 509 popisov, pri tem sem opazovala 817 osebkov plazilcev, ki so pripadali desetim različnim vrstam in sicer: Anguis fragilis, Coronella austriaca, Lacerta agilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Natrix tessellata, Podarcis muralis, Trachemys scripta, Vipera ammodytes in Zamenis longissimus. Plazilce sem opazovala v različnih letnih časih od aprila do oktobra, največja frekvenca opazovanj pa je bila umeščena v mesec maj. V okviru izbire habitatov sem plazilce opazovala v 13 različnih habitatih: gozdni rob, grmovje, rečno obrežje, vodne površine, obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid, razpadajoči material, travnik, gozd, kamnito in skalnato območje, sprehajalna pot, železniški tiri. Največjo pestrost s favno plazilcev sem potrdila v habitatu rečno obrežje in razpadajoči material, najmanj pa v habitatu sprehajalna pot.
Ključne besede: plazilci, plazilci Slovenije, plazilci celjske regije, popisi plazilcev, razširjenost plazilcev, celjska regija
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 766; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

9.
VIABILNA REGIJA - REZULTAT INOVIRANJA Z DIALEKTIČNO TEORIJO SISTEMOV IN KIBERNETIKO POSLOVNIH SISTEMOV.tema prijavljena 8. 8. 2011
Amna Potočnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi. Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti. Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto. Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1247; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

10.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1473; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici