| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POMEN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA KONKURENČNOST REGIJE-PRIMER STEIRISCHES VULKANLAND
Mateja Poredoš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih so nam na različne načine bile prikazane negativne posledice človeškega dejanja za naravo in zahteve po globalnih ekoloških iniciativah so postale čedalje bolj glasne. Izkazalo pa se je, da so podlaga za dosego globalnih ekoloških ciljev dejanja na regionalni ravni. V skupino teh regionalnih iniciativ pa spada tudi projekt »Steirisches Vulkanland« v Avstriji. 79 med seboj povezanih občin si je zadalo cilj na podlagi medsebojnega sodelovanja in upoštevanja načel trajnostnega razvoja skrbeti za (gospodarski) napredek regije. S skupnimi močmi jim je tako uspelo uspešno realizirati številne projekte in tako izboljšati gospodarski položaj regije. Posledično pa se je povečala tudi konkurenčnost regije, pri kateri imajo pomembno vlogo regionalni indikatorji konkurenčnosti: število na novo ustanovljenih podjetij v regiji, dvig gospodarske zmogljivosti in ravni plač, turistična dejavnost, število proizvodov in obratov pod znamko »Steirisches Vulkanland« in inovativnost.
Ključne besede: Trajnostni razvoj, regija, regionalno gospodarstvo, štajerska vulkanska dežela (Steirisches Vulkanland), indikatorji konkurenčnosti regije.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2611; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (805,80 KB)

4.
DELITEV IN UPRAVNO–TERITORIALNA ORGANIZIRANOST SLOVENSKEGA OZEMLJA OD LETA 1867 DO LETA 2010
Gregor Škratek, 2011, diplomsko delo

Opis: Politični geografi se med drugim ukvarjajo tudi z vprašanjem organizacijskih pojavnih oblik držav. Morda se takšno zanimanje politične geografije mnogim zdi že zastarelo, vendar je danes, sedem let po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, še zelo aktualno. Večina geografov se pri svojem delu vsaj enkrat sreča s prikazovanjem statističnih podatkov po nekih teritorialnih enotah. To je dokaj enostavno opravilo, dokler ne potrebujemo podatkov za nekaj let nazaj in jih želimo prikazati. Tukaj največkrat nastopijo težave, saj nekateri brez premislekov povzemajo npr. podatke za Slovenijo iz popisa 1921 in jih nekritično primerjajo, ne zavedajoč se dejstva, da je bila takrat skoraj ena četrtina slovenskega ozemlja pod tujo oblastjo. Drug primer nekritičnega presojanja je primerjava podatkov po občinah, ki so se skozi čas ozemeljsko in imensko zelo spreminjale. Z namenom, da bi geografom olajšal raziskovalno delo, sem v tem diplomskem delu predstavil prostorsko organiziranost oz. upravno organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 do danes. Ker je Slovenija že nekaj časa v Evropski zvezi, pa je vprašanje prostorske oz. upravno-teritorialne delitve ozemlja pomembno tudi iz gospodarskih in političnih razlogov. Slovenija še do danes nima vzpostavljene delitve na regije, oteženo pa je tudi predstavljanje podatkov na vseh nivojih NUTS, kot jih zahteva Evropska zveza. V diplomskem delu sem obdelal tudi to tematiko in predstavil vse dosedanje predloge novih pokrajin ter izdelal svoj model delitve Slovenije na pokrajine. Pri tem sem uporabil različne tematske karte in z metodo njihovega prekrivanja prišel do grobega obrisa novih pokrajin. Ker je bilo zelo težko določiti mejo med eno in drugo pokrajino, je bila uvrstitev občine v to ali ono pokrajino karseda objektivna, z upoštevanjem zgodovinskih, jezikovnih, gospodarskih in kulturnih povezav. Tako sem dobil 8 pokrajin, katerih imena sem večinoma povzel po zgodovinskih deželah in jih tako terminološko poenotil. Ker se s sedanjimi statističnimi pokrajinami nihče ne poistoveti, sem svojim predlogom dodal tudi grbe, ki simbolizirajo določeno pokrajino. Z namenom, da bi bil izdelek čim bolj objektiven, sem izdelal SWOT-analizo, ki sem jo podkrepil z obstoječo literaturo, ki se zavzema za večje ali majhne pokrajine.
Ključne besede: geografija, upravna delitev, regije, NUTS regije, Slovenija
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 1126; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

5.
NASTAJANJE INOVATIVNE REGIJE NA RAZVOJNI OSI MARIBOR - CELJE
Jasenka Taboršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Evropska unija je kmalu spoznala, da je ključ uspešnega izhoda iz gospodarske in finančne krize v ustvarjalnem razmišljanju in inovativnih sposobnostih. Pri tem je predpostavila, da regije lahko s pomočjo razvoja lokalnega potenciala razvijajo lastne inovacijske sisteme in tako pridobivajo na konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu. Namen diplomskega dela je bil preučiti dejavnike, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v regiji ter možnost vzpostavitve inovativne regije v prostoru med Mariborom in Celjem. Raziskovalno območje je zajemalo prostor med Mariborom in Celjem ter zaledje teh dveh mest, torej razvojni regiji na nivoju NUTS 3, Podravsko in Savinjsko regijo. Za obravnavani regiji je značilna slabša gospodarska razvitost, ki je posledica prepočasnega prestrukturiranja in prenizke konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Proces širitve Evropske unije je za obravnavano območje pomenil nove izzive, predvsem v obliki spodbujanja gospodarskega in družbenega povezovanja. Razvoja ustvarjalnega okolja in nastajanja inovativne regije pa se ne da načrtovati zgolj od zgoraj, ampak morajo možnosti za takšen razvoj obstajati že v regijah samih. Glede na kazalce ustvarjalnosti in inovativnosti se v obravnavanih regijah kažejo znaki spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti predvsem na področju razvoja lokalnega potenciala, saj se delež prebivalstva z doseženo višje ali visokošolsko izobrazbo veča, delež odraslih udeleženih v vseživljenjskem izobraževanju pa celo presega povprečje v EU-27. Tudi na področju inovativnosti se kažejo pozitivni trendi. Rast produktivnosti v industriji in storitvah se veča, rast pa je izrazitejša kot v EU-27. Prav tako je opazna rast bruto domačih izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost, kar nakazuje, da gospodarstvo v Podravski in Savinjski regiji prehaja iz gospodarstva, ki temelji na »stari industriji«, v gospodarstvo visokih tehnologij. Na obravnavanem območju torej nastajajo zametki inovativne regije, vendar so možnosti razvoja še velike, zato je bistvenega pomena, da spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti postane prioriteta regionalnih razvojnih programov.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalno okolje, inovativne regije, gospodarska kriza, Podravska regija, Savinjska regija
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 1322; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (8,30 MB)

6.
PRIMOŽ KOZMUS KOT PROMOTOR PREPOZNAVNOSTI REGIJE POSAVJE
Blaž Šunta, 2011, diplomsko delo

Opis: Primož Kozmus, olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva, je zaznamoval slovenski vrhunski šport med leti 2007 in 2009. Osvojil je naslov olimpijskega in svetovnega prvaka. Sredi oktobra 2009 je za mnoge nepričakovano oznanil, da končuje svojo športno pot. Glede na to, da je postal eno od prepoznavnih imen regije Posavje, je prav, da njegovo zapuščino (kot športnika in kot blagovne znamke) v nadaljevanju predstavim v diplomski nalogi.
Ključne besede: Posavje, Primož Kozmus, prepoznavnost regije Posavje, vrhunski šport, sponzorji v športu
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 1163; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (330,36 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici