| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Umeščanje logističnih središč - primer logističnega centra Phoenix, Posavje : magistrska naloga
Mateja Kocbek, 2009, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi sta opredeljena pojma logistika in logistični centri. Predstavljeni so razvoj logističnih centrov, logistični centri v Evropski uniji in kakšne bodo potrebe po logističnih centrih v prihodnosti. V nalogi sem se osredotočila na logistični center Phoenix v Posavju. Lokacijo sem analizirala z geografskega, demografskega, gospodarskega in transportno-logističnega vidika. Prikazana je SWOT-analiza logističnega centra Phoenix v Posavju in predstavljeni Cargo Center Graz ter možnosti medsebojnega sodelovanja in delna primerjava. V zadnjem poglavju naloge so prikazane različne možnosti izvedbe logističnega centra Phoenix, Posavje. Prikazani so možni scenariji, ki predstavljajo logistični center Phoenix z dostopom do vseh prometnih vej, z dostopom do železniških povezav, brez povezave z železnico in brez investicije v logistični center.
Ključne besede: logistika, logistični centri, Phoenix, Posavje, prometna infrastruktura, Spodnjeposavska regija
Objavljeno: 17.08.2009; Ogledov: 3803; Prenosov: 634
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
VPLIV MEDIJEV NA OZAVEŠČENOST UČENCEV ČETRTEGA IN PETEGA RAZREDA O PROMETNI VARNOSTI NA PODROČJU PTUJSKO ORMOŠKE REGIJE
Melita Krampelj, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv medijev na ozaveščenost učencev četrtega in petega razreda o prometni varnosti na področju ptujsko-ormoške regije opredeljuje medijske kampanje s preventivno vsebino, njihove značilnosti, vpliv ter učinek, socialno-psihološke teorije preventivnih dejavnosti, ključne elemente preventivnih medijskih kampanj ter izvajanje nacionalnih programov na lokalni ravni. V empiričnem delu smo ugotovili, v kolikšni meri so učenci četrtega in petega razreda na območju Ptuja in Ormoža ozaveščeni o prometni varnosti preko različnih informacijskih virov ter kakšen je vpliv komercialnih oz. preventivnih oglasov na učence. Ugotovili smo tudi, da glede uporabe različnih informacijskih virov ter posledično vpliva preventive med učenci ni bistvenih razlik. Statistično značilna razlika se pokaže le v priljubljenosti preventivnih oglasov. Zanimivo je, da je večja priljubljenost preventivnih oglasov na ptujskem kot na ormoškem območju, zato je tudi poznavanje slogana »Red je vedno pas pripet!« na območju Ptuja boljše kot na območju Ormoža. Zanimivo je, da so dekleta nekoliko bolj dovzetna za vpliv vsebine sporočila, fantje pa izpostavljajo kot najbolj pomembno sliko sporočila. Velja pa omeniti, da je za anketirane učence prometna vzgoja v šoli vendarle pomembna in zanimiva.
Ključne besede: Ključne besede: razredna stopnja, mediji, drugo triletje, varnost v prometu, ptujsko-ormoška regija.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1632; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST V ZASAVSKI REGIJI
Žiga Valentinčič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali problematiko zaposlenosti in brezposelnosti v Zasavski regiji. Pri tem nas je zanimalo gibanje registrirane stopnje brezposelnosti v Zasavski regiji v primerjavi s Slovenijo za daljše časovno obdobje ter struktura brezposelnih oseb. Ugotovili smo, da se je stopnja registrirane brezposelnosti v Zasavju tako absolutno kot relativno zmanjšala, vendar ostaja problem strukture brezposelnih oseb. Posebej smo preverjali veljavnost treh hipotez. Za zmanjšanje strukturnih neskladij na trgu dela je med drugim pomembno izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki je bilo v letu 2009 v Zasavski regiji izrazito večje kakor v letu 2008.
Ključne besede: zaposlenost, brezposelnost, trg dela, Zasavska regija, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2462; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (831,73 KB)

4.
ZAPOSLENOST IN MIGRACIJE V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI
Martin Šmalčič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zaposlenost in migracije v Osrednjeslovenski regiji, rezultate primerjamo z Republiko Slovenijo. Gospodarski in družbeni razvoj določene regije je tesno soodvisen od trga dela: zaposlenost in migracije so odvisne od gospodarskega in družbenega razvoja - in obratno, gospodarski in družbeni razvoj je odvisen od zaposlenosti in migracij. V diplomskem delu smo raziskovali razmerje med Osrednjeslovensko regijo in celotno državo, Republiko Slovenijo z vidika nekaterih ključnih kazalcev trga dela oziroma zaposlenosti ter migracij. V tem okviru smo preverjali dve hipotezi, ki se nanašata na prednosti Osrednjeslovenske regije pri ključnih kazalcih trga dela in migracij za leto 2000 in 2007.
Ključne besede: Migracije, Zaposlenost, Osrednjeslovenska regija
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 1612; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ S PODPORO RAZVOJNE INSTITUCIJE NA PRIMERU KOROŠKE STATISTIČNE REGIJE
Karmen Sonjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Regionalizacija in z njo povezana decentralizacija dobivata vedno večji pomen v območju evropskih držav pa tudi zunaj njih. Ob vse večji ekonomski povezanosti sveta je regionalna politika postala pomembno orodje za doseganje nacionalnih ciljev. S sprejetjem nove zakonodaje na tem področju je bil v Sloveniji uveljavljen nov pristop k spodbujanju regionalnega razvoja, odgovornost za razvoj pa je bila prenesena na regionalno raven. Regionalna politika je postala pomemben del nacionalne razvojne politike, ki lahko uspešno zagotavlja enakomeren razvoj vseh območij v Sloveniji. Temeljno izhodišče regionalne politike je čim bolj izkoristiti neposredne vire razvoja v regijah in v največji meri angažirati njihovo razvojno energijo, predvsem z vidika, da delujejo neposredno v lastnem razvoju. Na ta način lahko preprečimo preveliko centralizacijo in zmanjšamo razlike v regionalni razvojni dinamiki. Država mora s svojimi ukrepi in usmeritvami skrbeti za zmanjševanje razlik med regijami, te pa hkrati postajajo vedno bolj odgovorne za svoj razvoj s svojimi razvojnimi pobudami. Namen diplomske naloge je prikazati izvajanje regionalne politike razvoja v Koroški razvojni regiji za obdobje 2007—2013 v okviru vzpostavljene institucije za podporo regionalnemu razvoju ter z upoštevanjem veljavne zakonodaje in državnih ukrepov. V tem obdobju je Koroška regija pred pomembnim izzivom, ki naj bi pokazal, ali je regija sposobna narediti razvojni premik na področju gospodarskega in tehnološkega razvoja, izobraževanja, razvoja turizma in izboljšanja kakovosti življenja vseh prebivalcev regije. Vsebine, opredeljene v Regionalnem razvojnem programu in Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa, ki predstavljata razvojna dokumenta regije, s predlaganimi razvojnimi ukrepi kažejo, da obstajajo potenciali za to, na nas samih pa je, ali bomo to znali izkoristiti. Prikazani so delno doseženi rezultati zelo kratkega dvoletnega izvajanja regionalne politike skozi državne in regionalne razvojne dokumente ter njihov vpliv na doseganje postavljenih ciljev tako na regionalni kot na državni ravni. Naloga izvajanja in spremljanja posameznih ukrepov ter doseganja zastavljenih ciljev v regionalnem dokumentu je naloga Regionalne razvojne agencije, ki v svojem okolju opravlja naloge, ki so v javnem interesu, in nudi strokovno podporo ostalim institucijam v regiji ter sodeluje s službami resornih ministrstev.
Ključne besede: skladen regionalni razvoj, razvojna regija, regionalna razvojna agencija, politika regionalnega razvoja, egionalni razvojni program, strukturni skladi, regionalni projekti, izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa, državni razvojni program
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1829; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (484,65 KB)

6.
Mestne regije v Sloveniji
Branko Krojs, 2010, diplomsko delo

Opis: Mestne regije so območja okoli mest, katerih prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb. Med mesti in naselji, ki jih obkrožajo, pa se vzpostavijo tudi številne vezi, zaradi katerih je regija vse bolj povezana v upravnem, gospodarskem in socialnem smislu. Mestne regije nastanejo zaradi zadovoljevanja potreb prebivalcev gravitacijskega območja v regijskem središču. Na nastanek pa vplivata tudi hiter razvoj prometnih sredstev in izboljšanje prometne infrastrukture, ki sta zmanjšala čas, potreben za pot iz mest v primestna naselja in nazaj. Glede na elemente, ki mestne regije vzpostavljajo, lahko v geografiji opredelimo dve vrsti mestnih regij: — ekonomskogeografske mestne regije; — socialnogeografske mestne regije. Regije, opredeljene v tej nalogi, so ekonomskogeografskega značaja, saj je bil kazalec, s katerim smo jih opredelili, obseg in število dnevnih migrantov. Podatke smo pridobili iz popisa prebivalstva leta 2002. Na osnovi analize podatkov smo slovenska mesta uvrstili v štiri skupine. Te so: 1. mesta, ki nimajo mestne regije in niso središča regij; 2. mesta, ki nimajo mestne regije in so središča regij; 3. mesta z manj izrazito mestno regijo; 4. mesta z izrazito mestno regijo. V prvi dve skupini, ki predstavljata mesta, ki nimajo mestnih regij, se je uvrstilo šestinpetdeset slovenskih mest. V tretjo skupino se je uvrstilo šest mest, in sicer mesta: Celje, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Velenje. V četrti skupini so mesta Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. Po kriterijih, ki smo jih uporabili v tej nalogi, ima mestne regije devet slovenskih mest. Toda mestne regije so dinamična kategorija in zagotovo sta se število in obseg le-teh v začetku industrializacije Slovenije razlikovala od teh, ki so bile ugotovljene na podlagi podatkov iz leta 2002. Zanimivo pa bo opazovati tudi nadaljnji razvoj le-teh.
Ključne besede: Mestna regija, Dnevne migracije, Suburbanizacija, Regijsko mesto.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1840; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

7.
8.
POMEN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA KONKURENČNOST REGIJE-PRIMER STEIRISCHES VULKANLAND
Mateja Poredoš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih so nam na različne načine bile prikazane negativne posledice človeškega dejanja za naravo in zahteve po globalnih ekoloških iniciativah so postale čedalje bolj glasne. Izkazalo pa se je, da so podlaga za dosego globalnih ekoloških ciljev dejanja na regionalni ravni. V skupino teh regionalnih iniciativ pa spada tudi projekt »Steirisches Vulkanland« v Avstriji. 79 med seboj povezanih občin si je zadalo cilj na podlagi medsebojnega sodelovanja in upoštevanja načel trajnostnega razvoja skrbeti za (gospodarski) napredek regije. S skupnimi močmi jim je tako uspelo uspešno realizirati številne projekte in tako izboljšati gospodarski položaj regije. Posledično pa se je povečala tudi konkurenčnost regije, pri kateri imajo pomembno vlogo regionalni indikatorji konkurenčnosti: število na novo ustanovljenih podjetij v regiji, dvig gospodarske zmogljivosti in ravni plač, turistična dejavnost, število proizvodov in obratov pod znamko »Steirisches Vulkanland« in inovativnost.
Ključne besede: Trajnostni razvoj, regija, regionalno gospodarstvo, štajerska vulkanska dežela (Steirisches Vulkanland), indikatorji konkurenčnosti regije.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2656; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (805,80 KB)

9.
POMEN LOGISTIČNIH CENTROV ZA REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE
Mateja Žökš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vlogo in pomen logističnih centrov za regionalni razvoj Slovenije ter analizirati značilnosti regionalnega prometa v pomurski regiji za potrebe vzpostavitve logističnega centra Panonija v Lipovcih. Na podlagi tega smo želeli raziskati in predstaviti naravno-geografske prostorske danosti območja ter družbeno-geografske prednosti lokacije za izgradnjo logističnega centra v Lipovcih. V Sloveniji obstajajo trije internacionalni logistični centri, ki so izrednega pomena za njen gospodarski razvoj. Logistični centri regionalnega pomena so še v načrtovanju, saj je za izgradnjo le-teh potrebna dobro razvita prometna infrastruktura. V Sloveniji je prometna infrastruktura slabše razvita, predvsem na področju železniške infrastrukture, kjer je potrebna vzpostavitev take infrastrukture, ki mora hkrati omogočiti gospodarno notranjo povezavo na celotnem ozemlju Slovenije in omogočiti vključevanje v mednarodne prometne povezave. Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov ter posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo. Predvidena lokacija logističnega centra Panonija v Pomurju ima ugodno geostrateško lego, saj leži v neposredni bližini V. vseevropskega koridorja, železniške proge in manjših letališč. Prav tako ima lokacija odlične naravnogeografske prostorske danosti in družbenogeografske prednosti, Luki Koper pa omogoča najboljšo lokacijo za povezovanje s trgi na Madžarskem in v Avstriji. Njegova izgradnja bi zelo vplivala na regionalni razvoj pomurske regije, saj bi kompleks logističnega centra omogočal zaposlitev večjega števila delovne sile in s tem zmanjšal veliko strukturno brezposelnost v Pomurju ter povečal nastanek novih podjetij in bruto domači produkt.
Ključne besede: logistični center, logistična platforma, regionalni razvoj, logistični center Panonija, pomurska regija, razvojni načrti, prometna dostopnost
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3227; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (8,65 MB)

10.
REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE
Silvija Gajšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Regionalizacija Slovenije postane z vstopom v Evropsko unijo pomembna in hkrati nujna točka regionalne politike. Nekatere regije posedujejo boljše razvojne potenciale od drugih. Posledica tega je, da razvojno šibkejše regije začnejo stagnirati v razvoju, kar povzroča zaostajanje v razvoju za razvitejšimi regijami. Regionalna politika v Sloveniji je izrednega pomena, saj je usmerjena k spodbujanju skladnejšega in enakomernejšega razvoja, k zmanjševanju razlik med posameznimi regijami ter krepitvi socialne in ekonomske kohezije. V delu diplomskega seminarja smo primerjali razvitost regij Slovenije. Pri tem smo uporabili različne kazalce razvitosti, kazalce demografskega razvoja, kazalce gospodarskega razvoja in kazalce trga dela in človeških virov. Ugotovili smo, da izmed vseh slovenskih regij najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija. To se kaže skozi številne kazalnike, kot na primer presežek delovnih mest nad delovno aktivnim prebivalstvom, bruto plače na zaposlenega, BDP na prebivalca, največji delež prebivalstva z visoko izobrazbo in drugo. Tudi stopnja brezposelnosti je v Osrednjeslovenski regiji nizka, vendar po tem kazalniku najbolj izstopa Goriška regija, ki že vrsto let beleži najnižjo stopnjo brezposelnosti. Med bolj razvite slovenske regije lahko uvrstimo še Obalno—kraško, Gorenjsko, Savinjsko in Goriško regijo. Najmanj razvita regija v Sloveniji je Pomurje, saj praktično zaostaja po vseh kriterijih analize. Velik problem regije predstavlja tudi odliv kadrov, kar je tesno povezano s pomanjkanjem delovnih mest. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da je ekonomska moč gospodarstva Pomurske regije bistveno pod slovenskim povprečjem. Pomurska regija je v celoti potrebna precejšnjih sprememb, ki bi lahko prekinile sedanji začarani krog šibke gospodarske moči, pomanjkanja izobraženih kadrov in podjetniške iniciativnosti, brezposelnosti in drugih razvojnih problemov.
Ključne besede: Regionalni razvoj, regionalna politika, Pomurska regija, Slovenija, Evropska unija.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 2752; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (522,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici