| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Procesni pogoji regeneracije zeolitnih adsorbentov
Emilijan Strgar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv procesnih pogojev, kot je temperatura in podtlak, na regeneracijo zeolitnih adsorbentov. V prvem delu smo izvajali adsorpcijo hlapnih organskih topil aceton, etanol in toluen na granulirane zeolitne adsorbente ZAG 4A-KB, ZAG 13X, KÖSTROLITH 13XBF K, ZAG-MFI Silicalite in ZSM-5 Zeocat 400. Vsem aktiviranim zeolitnim vzorcem smo določali adsorpcijsko kapaciteto na osnovi statične adsorpcije. Vse nasičene zeolitne adsorbente smo v drugem delu regenerirali pri povišani temperaturi in znižanem tlaku. Regeneracijo nasičenih vzorcev smo izvajali v vakuumskem uparjalniku pri temperaturi 180 °C in 220 °C. Desorpcijo hlapnih organskih spojin smo izvajali pri tlakih 800 mbar, 600 mbar, 400 mbar, 200 mbar in 100 mbar absolutnega tlaka. Temperatura in tlak regeneracije sta bila tekom eksperimentov konstantna. Regeneracija vzorcev v vakuumskem uparjalniku je trajala 2 uri. Po končani regeneraciji na vakuumskem uparjalniku smo preostanek adsorbiranega topila desorbirali v električni komorni peči. Pridobljeni rezultati kažejo, da z višanjem temperature in nižanjem tlaka regeneracije povzročimo večjo desorpcijo hlapnih organskih spojin pri vseh zeolitnih adsorbentih. Opravili smo tudi termogravimetrične analize posameznih vzorcev in ugotovili, da desorbirana količina topil ni bila za vse vzorce enaka količini adsorbiranih. Določanje vsebnosti vode s Karl Fischerjevo metodo je pokazalo, da vzorec ZAG 4A-KB iz 96 % etanola v večji meri selektivno adsorbira vodo.
Ključne besede: zeolit, adsorbent, hlapne organske spojine, adsorpcija, desorpcija, regeneracija
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 827; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

13.
UČINKOVITA RABA ENERGIJE V KLIMATIZACIJSKIH SISTEMIH
Andreja Zemljič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opredeljuje ključne dejavnike učinkovite rabe energije pri izbiri klimatizacijskega sistema. V začetni fazi načrtovanja in izbire ustreznega sistema je pomembna analiza vplivov klimatizacijskih pogojev. Pomemben vpliv imajo zunanji dejavniki, klimatski dejavniki, karakteristika objekta in letni režim delovanja sistema. Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje objektov so področja, kjer ob ustreznem načrtovanju in izbiri ustreznih energentov in sistemov dosežemo prihranke energije, kar je eno izmed vodil trajnostnega razvoja učinkovite rabe energije. Teoretične osnove prezračevanja in klimatizacijskih sistemov rekuperativne oziroma regenerativne stopnje vračanja odpadne toplotne energije predstavljajo vodilo ekonomske ocene pri izbiri sistema. Na podlagi raziskav in analitskega dela so podatki primerljivi z teoretičnimi osnovami. Preračun hladilnih obremenitev, notranje in zunanje hladilne obremenitve je bil opravljen na podlagi podatkov določenih klimatizacijskih parametrov in lastnosti karakteristike objekta. Količina in stanje dovodnega zraka je odvisno od suhe hladine obremenitve, maksimalne količine zraka na osebo in količina potrebe dovedenega zraka glede na število izmenjav v eni uri. Na podlagi opravljene analize in aplikativnega dela je podana izbira ustreznega klimatizacijskega sistema. Ekonomski aspekti predstavljajo nalogo planiranja in načrtovanja klimatizacijskih sistemov učinkovite rabe energije in pri izbiri ustreznega sistema v primerjavi več sistemov nudijio prihranke energije. Narejena je primerjalna analiza osnovnega sistema, ki ne podaja vračanja odpadne toplote v primerjavi z sistemoma rekuperacije in regeneracije. Sistem rekuperacije je proces, pri katerem poteka vračanje odpadne toplote, sistem regeneracije je proces, pri katerem poteka vračanje odpadne toplote z ustreznim vlaženjem zraka. Osnovni klimatizacijski sistem v primerjavi rekuperativnim in regenerativnim sistemom ima nižji prihranek energije. Naravno prezračevanje predstavlja največje izgube v primerjavi s različnimi klimatizacijskimi sistemi, vračanja odpadne toplote v povprečju 10 - 40%. Analize in raziskave potrjujejo, da je izbira ustreznega sistema pri novogradnjah oziroma pri adaptacijah pomembna in ima veliko vlogo pri prihrankih energije, kar je vodilo učinkovite rabe energije in trajnostnega razvoja.
Ključne besede: učinkovita raba enerije, energetika, klimatizacijski sistemi, rekuperacija, regeneracija, stroškovna analiza
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 777; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

14.
Optimiranje postopkov kemijske priprave vode in kondicioniranje tehnološke vode v Termoelektrarni Trbovlje
Otmar Bevk, 2016, diplomsko delo

Opis: Termolektarna Trbovlje za potrebe kemijske priprave tehnološke vode uporablja vodo iz reke Save, ki za razliko od podtalnice ni konstantne sestave. Tehnološka voda v procesu voda - para mora ustrezati strogim kakovostnim kriterijem po veljavni tehnični zakonodaji v Republiki Sloveniji. Kemijska priprava voda sestoji iz postrojenj za dekarbonatizacijo, ki ga tvorita kemijski reaktor in peščeni filter, demineralizacije, ki ga sestavljajo ionski izmenjevalci (adsorbcijski, kationski, anionski in mešani) ter oddelka za kondicioniranje tehnološke vode. Velika poraba kemikalij (solna kislina, natrijev hidroksid in hidrazin) pri pripravi in kondicioniranju vode in njeno optimiranje je ključnega pomena za racionalizacijo stroškov obratovanja kemijske priprave vode. Diplomsko delo prikazuje študijo zmanjševanja porabe kemikalij pri regeneracijah ionskih izmenjevalcev ter posledično nevtralizaciji odpadnih voda pred izpustom ter kvalitetno kondicioniranje tehnološke vode z manjšim pribitkom kemikalij. Cilj zmanjševanja porabe kemikalij pa ne sme ogrožati kakovostnih parametrov tehnološke vode ali nastanka korozivnih procesov na kotlu, turbini in pomožnih napravah. Rezultati študije kažejo, da se je poraba kemikalij za regeneracijo ionskih izmenjevalcev zmanjšala za dobro tretjino, kar pa ni imelo vpliva na obratovalne cikluse ionskih izmenjevalcev. Prav tako se ob zmanjšanem doziranju konzervacijskih in kondicijskih sredstev hidrazina in amoniaka ni ugotovila poslabšana kakovost tehnološke vode v sistemu voda - para. Zaradi zmanjšane porabe kemikalij so dokazani tudi finančni prihranki, kateri pa ne vplivajo na tehnično stanje naprav.
Ključne besede: Tehnološka voda, kakovost, ionska izmenjava, kondicioniranje, regeneracija
Objavljeno: 15.07.2016; Ogledov: 936; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

15.
Možnost ponovne uporabe regeneracijske odpadne vode pri ionskem izmenjevalcu za mehčanje vode v Pivovarni Laško
Nina Nemec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pivovarska industrija je en izmed velikih porabnikov vode, ki hkrati proizvaja tudi velike količine industrijske odpadne vode, ki obremenjujejo ekosistem. Teh težav se zavedajo tudi v podjetju Pivovarna Laško, ki kot IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control – celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja) zavezanec nenehno optimizira uporabo vode v proizvodnem procesu, hkrati pa skrbi za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami. V magistrskem delu smo raziskali možnost ponovne uporabe regeneracijske odpadne vode, ki nastaja pri mehčanju s pomočjo ionskih izmenjevalcev, v sistemu hladilnih stolpov, kar bi v prihodnosti lahko doprineslo k zmanjšanju porabe čiste vode in posledično k zmanjšanju obremenitve naravnih vodotokov. Z laboratorijskimi analizami smo določili kemijske lastnosti regeneracijske odpadne vode, kjer smo za posamezno fazo regeneracije, ki vključuje povratno pranje, kislino prenos, kislino razmestitev in izpiranje, kot tudi za skupno vzorčenje vseh faz regeneracije izmerili vrednost pH, električno prevodnost, vsebnost sulfatov, kemijsko potrebo po kisiku, motnost, m-alkaliniteto ter karbonatno in celotno trdoto. Pridobljene podatke smo nato primerjali z mejnimi vrednostmi, ki določajo kakovost vstopne vode na hladilne stolpe, ki so še dovoljene, da le-ti normalno delujejo. Ugotovili smo, da imamo opravka z zelo onesnaženimi odpadnimi vodami, kjer je za neposredno ponovno uporabo brez dodatnih metod obdelovanja primerna le prva faza regeneracije (povratno pranje), s katero bi letno pokrili le 2,6 % potreb po vodi za hladilne stolpe. Preostale faze regeneracije, kot tudi skupno zbrane faze, pa bi potrebovale dodatno čiščenje. Na voljo so številne metode čiščenja takšnih odpadnih vod, ki vključujejo nove vrste tehnologije, kemikalij, opreme in analiznih metod, poleg tega pa proizvedejo nov odpadek, ki ga je prav tako treba skrbno obdelati. Smiselno bi bilo razmisliti o načinu optimizacije celotnega procesa ionske izmenjave z uporabo dvostopenjske grobo polirne regeneracije kot tudi o ponovni uporabi regeneracijske odpadne vode v kakšne druge namene, kjer ni zahtevana visoka kakovost vstopne vode.
Ključne besede: Ionska izmenjava, regeneracija, regeneracijska odpadna voda, ponovna uporaba, hladilni stolpi.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 881; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

16.
OPTIMIZACIJA REGENERACIJE CIKLOHEKSANA NA REKTIFIKACIJSKI KOLONI
Dejan Sakulac, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri sintezi zdravila se kot povratno topilo uporablja cikloheksan. Sestava cikloheksana iz procesa, namenjenega za regeneracijo, je cca 80% cikloheksana, 19% THF, ostanejo še metanol, toluen in aceton. Pri prvi stopnji regeneracije povratnega cikloheksana dobimo 1000L predtoka in cca 1500-2000L regeneriranega povratnega cikloheksana. Sestava: predtok: cikloheksan, THF, metanol, aceton. (45,15% cikloheksan, 53,07% THF, 0,89% metanol, 0,89% aceton) regeneriran povratni cikloheksan: ( 99% cikloheksana, ostalo THF in nekaj malega toluena) Cilj načrtovanih raziskav je bila eksperimentalna določitev procesnih parametrov, s katerimi bi iz predtoka s pomočjo rektifikacije pridobili še preostali cikloheksan. Topilo bi vračali nazaj v sintezo zdravila kot povratni cikloheksan skupaj s povratnim cikloheksanom iz prve stopnje regeneracije. V sklopu diplomskega dela smo podrobno raziskali sledeče segmente: • Določili smo procesne parametre šaržne rektifikacije predtoka. • Določili smo procesne parametre kontinuirne rektifikacije predtoka. • Na podlagi rezultatov obeh rektifikacij smo preučili možnost za celotno regeneracijo povratnega cikloheksana s pomočjo kontinuirne rektifikacije.
Ključne besede: regeneracija, rektifikacija, cikloheksan
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 659; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

17.
REGENERACIJA NOVEGA CENTRA MESTA ZREČE
Uroš Špile, 2016, magistrsko delo

Opis: Projekt zajema regeneracijo novega centra mesta Zreče ter idejno zasnovo večnamenskega kompleksa na tem mestu. Območje obdelave se nahaja na večjem predelu novega mestnega jedra, ki je obdano z blokovskimi naselji in zdraviliščem s hoteli. Celotno območje nima prepoznavne identitete in ne daje vtisa središča mesta. V celoti je prenasičeno s parkirnimi površinami in nima jasne funkcionalne zasnove. Meja med javnimi, poljavnimi in zasebnimi površinami je nerazvidna. Čeprav gre za center mesta, vanj ni umeščen primeren prostor za srečevanje, prav tako je oteženo prehajanje med objekti in dostopanje do različnih programov. Na konkretni lokaciji trenutno stojita trgovina in večnamenski objekt, s programom občinskih prostorov, gostinskih in trgovskih lokalov, banke ter avtobusne postaje. Velik delež območja obdelave zavzemajo tudi parkirišča in neizkoriščene zelene površine. Oba obstoječa objekta sta v dotrajanem stanju in ne zadoščata potrebam vsebovanih programov. Projekt skuša z umestitvijo novega večnamenskega kompleksa na lokaciji smiselno povezati obstoječi urbanizem in vzpostaviti zaznaven koncept, ki bo skupaj z novo strukturo mestu ustvaril prepoznavno identiteto. Nov objekt vsebuje ustrezne prostore za obstoječ program ter ponuja prostore trenutno po celotnem mestu razpršenemu programu. Na ta način nov objekt na eni lokaciji organizirano združuje čim več jasno umeščenih dejavnosti in tako uporabniku omogoča boljše branje prostora ter s tem kar se da udobno izkušnjo obiska.
Ključne besede: Zreče, regeneracija, mestno jedro, večnamenski objekt
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 763; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (18,35 MB)

18.
Regeneracija industrijskega območja med Črtomirovo in Raičevo ulico, Maribor
Gregor Bogovič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je podati idejno urbanistično in arhitekturno rešitev za regeneracijo območja nekdanje tekstilne industrije ob Koroški železnici v Mariboru. Pobuda za oživitev okolja izhaja iz analize kakovosti obstoječih urbanih bivalnih pogojev obravnavanega območja v primerjavi z izkoriščenostjo ter potrebo po stanovanjih v preteklosti in danes. Metode in tehnike regeneracije območja izhajajo iz načel najdenih v strokovni literaturi in iz dejanskih izvedenih primerov iz tujine. Zaključna idejna zasnova nove urbanistično-arhitekturne ureditve zajema ponovno uporabo predilnice zaradi lahko prilagodljive modularne zasnove, nove lamelaste bloke v smeri S–J zaradi boljše osončenosti in dostopa do razgleda na reko Dravo, novi stolpnici ob Valvasorjevi ulici zaradi odmika od hrupa po vertikali in podaljšanje Ulice Moše Pijada ter zaprtje Črtomirove ulice za motorni promet zaradi ustvarjanja novega urbanega odprtega bivalnega prostora.
Ključne besede: arhitektura, urbana regeneracija, industrijsko območje, Maribor, Predilnica in tkalnica Maribor
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 272; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (30,57 MB)

19.
Regeneracija do tal porezanih medvrstnih hibridov bezga
Ana Starman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsakoletno mulčenje bezgov bi lahko nadomestilo obrezovanje, poenostavilo obiranje plodov in socvetij ter povečalo produktivnost. V raziskavi smo spremljali sposobnost obraščanja 46 različnih medvrstnih hibridov bezga (skupno 159 rastlin), ki smo jih na začetku aprila 2018 porezali do tal. Želeli smo predvideti odziv medvrstnih križancev na spomladansko mulčenje. V treh terminih smo obravnavali različne morfološke parametre, ki bi skupaj opredelili sposobnost obraščanja. V prvem terminu smo merili premer grma pri bazi, dolžino najkrajšega in najdaljšega poganjka, določali smo število poganjkov, število listov in nodijev na najdaljšem in najkrajšem poganjku ter dolžino in premer 3. internodija na najkrajšem in najdaljšem poganjku. Dolžino najdaljšega poganjka smo merili v drugem in tudi v tretjem terminu, ko smo ponovno določali število nodijev najdaljšega poganjka, spremljali prisotnost cvetenja in zalistnikov ter merili dolžino vršnega, 2. in 3. internodija pod vrhom najdaljšega poganjka pri križancih, ki so takrat že cveteli. Medvrstni križanci so se med seboj zelo razlikovali po času cvetenja, številu in dolžini poganjkov, razlike so bile prisotne tudi znotraj posameznih analiziranih križancev. Raziskava je pokazala, da nekateri medvrstni križanci ne prenesejo ali pa slabo prenesejo rez do tal. To so predvsem tisti, ki imajo le en sam poganjek. Najboljši za gojenje v kombinaciji s spomladanskim mulčenjem do tal bi bili križanci, ki imajo veliko število poganjkov, so nižje rasti in zacvetijo do polovice julija.
Ključne besede: Bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, rez do tal, regeneracija
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 216; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (897,97 KB)

20.
Urbana regeneracija Melja
Goran Markuš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo postavlja izhodišča za urbano regeneracijo Melja. Nekoč industrijsko območje v neposredni bližini centra mesta je danes neaktivna degradirana urbana površina. Predlog urbane regeneracije območja nekdanje Mariborske tekstilne tovarne z mešano rabo prostora predstavlja širjenje mestnih funkcij, ki pripomorejo k strnjevanju urbane strukture. Lokacija v neposredni bližini reke Drave v kombinaciji z zelenim območjem in z arhitekturo, ki ustreza merilu mesta in človeka, vzpostavlja območje z visoko bivalno kvaliteto. V projektnem delu magistrskega dela je podrobneje obravnavano ožje območje urbane regeneracije Melja ob predvidenem novem mostu preko Drave. Izdelana je idejna zasnova urbanega kareja, ki z umestitvijo treh različnih stavb definira odprto javno površino. Večstanovanjski stavbi omogočata sodobne koncepte bivanja, galerija pa s svojo pojavnostjo in programom vzpostavlja sodobni kulturni center tudi širšega območja. Magistrsko delo izpostavlja potenciale za trajnostno urbano regeneracijo Melja v domeni trajnostnega urbanega razvoja mesta Maribor.
Ključne besede: arhitektura, Maribor, Melje, urbana regeneracija, urbanizem
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 481; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (129,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici