| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Arhitekturna regeneracija splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj
Boštjan Turk, 2020, magistrsko delo

Opis: Ptujska bolnišnica velja za srednje veliko bolnišnično ustanovo. Nekoč zelo pomemben zdravstveni objekt se danes sooča s prostorsko stisko in dotrajanostjo notranje opreme. Zaradi odlične lokacije in pomembnosti stavbe smo se odločili za regeneracijo območja. Pri tem smo ohranili najstarejše dele z zgodovinsko vrednostjo, dodatne prostore pa pridobili z novimi prizidavami in obnovitvijo obstoječih delov, ki sledijo oblikovnemu in funkcionalnemu konceptu celotne zgradbe.
Ključne besede: arhitektura, regeneracija, bolnišnica, Potrč, Ptuj
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (93,57 MB)

2.
Revitalizacija severnega območja Murske Sobote in novi plavalni center
Blaž Flisar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava revitalizacijo degradiranega območja severnega dela Murske Sobote, ki ga na skrajnem severu omejuje potok Ledava. Magistrsko delo je v osnovi razdeljeno na štiri glavna poglavja, in vsebuje uvodni del s poudarkom na opisu Mestne Občine Murska Sobota in urbanega razvoja mesta, sledi analitični del, kjer so predstavljena degradirana območja v mestu, v tretjem poglavju pa je predstavljen koncept nove urbanistične rešitve severnega območja. Magistrsko delo se zaključi s četrtim poglavjem, tj. projektnim delom, ki ga definira novi plavalni center z olimpijskim bazenom. V prostor se vnesejo nove vsebine, povezane s športnimi aktivnostmi, kulturo in bivanjem. Na ta način se prostoru v prvi vrsti povrne kvaliteta bivanja.
Ključne besede: regeneracija območja, Murska Sobota, reurbanizacija, plavalni center, pokriti olimpijski bazen, degradirano območje
Objavljeno: 25.05.2020; Ogledov: 443; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (108,30 MB)

3.
Regeneracija območja Ivarčkega jezera
Lea Podvratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Ivarčko jezero je naravno jezero, ki je s svojimi 645-timi metri najnižje slovensko ležeče alpsko jezero. Nekoč je bilo znano kot biser Koroške, a danes propada. Le redko se mu še približa naključni mimoidoči, čeprav so še nedavno sem zahajale množice turistov. Na tem območju želimo poustvariti duh starega časa. Zasnujemo arhitekturo – restavracijo in wellness center, ki ne bosta obremenjevala narave, temveč bosta z njo sobivala. Postavljena bosta izključno na mestih, kjer so že bili storjeni posegi v naravo. Sledili smo načelu, da narava narekuje arhitekturo, določa njeno gradnjo in prevlada nad njo.
Ključne besede: arhitektura, regeneracija, Ivarčko jezero, Kotlje, wellness
Objavljeno: 07.02.2020; Ogledov: 607; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (69,57 MB)

4.
Avtobusna postaja Slovenska Bistrica
Loredana Štumberger, 2019, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po ureditvi nove avtobusne postaje v Slovenski Bistrici in prostora okoli nje. Bližina centra mesta, bližina obstoječih in predvidenih upravnih dejavnosti, poslovno-industrijske cone ter neposredna navezava na načrtovano vzhodno obvoznico so obstoječi dejavniki, ki utemeljujejo izbiro lokacije za umestitev avtobusne postaje na mestu obstoječe začasne ureditve. Urbana regeneracija območja na robu historičnega jedra Slovenske Bistrice tako poleg zasnove nove avtobusne postaje ter nanjo navezanega razvojnega stičišča obsega tudi celostno ureditev upravnega središča v obstoječih historičnih objektih, ureditev prometa, dostopov, mirujočega prometa in odprtih javnih površin.
Ključne besede: arhitektura, avtobusna postaja, urbana regeneracija, Slovenska Bistrica, upravno središče
Objavljeno: 03.02.2020; Ogledov: 604; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (116,68 MB)

5.
Novi vrtec Varaždin
Luka Gotal, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko regeneracije trenutno degradiranega mestnega prostora in je segment celotne regeneracije urbanega prostora manjšega hrvaškega mesta Varaždin. Delo se ukvarja z zasnovo Novega vrtca v Varaždinu, njegove urbane okolice in združevanjem socialno podobnih dejavnosti, kot so dom za ostarele in V. osnovne šole, ki so v njegovi neposredni bližini. V teoretičnem delu naloge smo pregledali zgodovino predšolske vzgoje na Hrvaškem in predstavili lokalne zgodovinske, geografske in urbane kriterije, iz katerih izvira ideja regeneracije prostora. V nadaljevanju smo na podlagi analiz obstoječega stanja lokacije izdelali izhodišča za cilje in zasnovo novega vrtca ter njegove urbane okolice. Novi objekt je določen z urbanimi gabariti in navideznimi prostorskimi potezami sosednjih objektov, ki s svojo okolico tvorijo celoto mikrolokacije.
Ključne besede: vrtec, regeneracija, urbano, Varaždin
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 496; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (99,50 MB)

6.
Maribor Melje - regeneracija industrijskega območja med Meljsko cesto in Dravo
Nuša Žohar, 2019, magistrsko delo

Opis: Mesto Maribor je bilo v preteklosti eno izmed najpomembnejših industrijskih središč v nekdanji Jugoslaviji. Ob koncu dvajsetega stoletja je mesto doživelo vrhunec gospodarske krize in s tem propad večine industrijskih panog. Večina močno degradiranih in neizkoriščenih območij v mestni občini Maribor je bila nekoč del aktivnih industrijskih con. Magistrsko delo obravnava degradirano urbano območje v industrijski coni Melje v Mariboru, ki ima velike urbanotvorne potenciale. Predlog zasnove urbane regeneracije umešča v prostor med Meljsko cesto in Dravo poslovne prostore, knjižnico, razstavne prostore in druge mestotvorne programe. Skupaj z raznolikim odprtim javnim prostorom, ki vsebuje širok pas zelenih površin ob reki Dravi, otroško igrišče, pešpoti, promenado in kolopark, tvori novo središče severovzhodnega roba mesta.
Ključne besede: Maribor, Melje, urbana regeneracija, centralne dejavnosti
Objavljeno: 05.02.2019; Ogledov: 644; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (215,40 MB)

7.
Urbana regeneracija Melja
Goran Markuš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo postavlja izhodišča za urbano regeneracijo Melja. Nekoč industrijsko območje v neposredni bližini centra mesta je danes neaktivna degradirana urbana površina. Predlog urbane regeneracije območja nekdanje Mariborske tekstilne tovarne z mešano rabo prostora predstavlja širjenje mestnih funkcij, ki pripomorejo k strnjevanju urbane strukture. Lokacija v neposredni bližini reke Drave v kombinaciji z zelenim območjem in z arhitekturo, ki ustreza merilu mesta in človeka, vzpostavlja območje z visoko bivalno kvaliteto. V projektnem delu magistrskega dela je podrobneje obravnavano ožje območje urbane regeneracije Melja ob predvidenem novem mostu preko Drave. Izdelana je idejna zasnova urbanega kareja, ki z umestitvijo treh različnih stavb definira odprto javno površino. Večstanovanjski stavbi omogočata sodobne koncepte bivanja, galerija pa s svojo pojavnostjo in programom vzpostavlja sodobni kulturni center tudi širšega območja. Magistrsko delo izpostavlja potenciale za trajnostno urbano regeneracijo Melja v domeni trajnostnega urbanega razvoja mesta Maribor.
Ključne besede: arhitektura, Maribor, Melje, urbana regeneracija, urbanizem
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 1047; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (129,63 MB)

8.
Regeneracija industrijskega območja med Črtomirovo in Raičevo ulico, Maribor
Gregor Bogovič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je podati idejno urbanistično in arhitekturno rešitev za regeneracijo območja nekdanje tekstilne industrije ob Koroški železnici v Mariboru. Pobuda za oživitev okolja izhaja iz analize kakovosti obstoječih urbanih bivalnih pogojev obravnavanega območja v primerjavi z izkoriščenostjo ter potrebo po stanovanjih v preteklosti in danes. Metode in tehnike regeneracije območja izhajajo iz načel najdenih v strokovni literaturi in iz dejanskih izvedenih primerov iz tujine. Zaključna idejna zasnova nove urbanistično-arhitekturne ureditve zajema ponovno uporabo predilnice zaradi lahko prilagodljive modularne zasnove, nove lamelaste bloke v smeri S–J zaradi boljše osončenosti in dostopa do razgleda na reko Dravo, novi stolpnici ob Valvasorjevi ulici zaradi odmika od hrupa po vertikali in podaljšanje Ulice Moše Pijada ter zaprtje Črtomirove ulice za motorni promet zaradi ustvarjanja novega urbanega odprtega bivalnega prostora.
Ključne besede: arhitektura, urbana regeneracija, industrijsko območje, Maribor, Predilnica in tkalnica Maribor
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 626; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (30,57 MB)

9.
Regeneracija do tal porezanih medvrstnih hibridov bezga
Ana Starman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsakoletno mulčenje bezgov bi lahko nadomestilo obrezovanje, poenostavilo obiranje plodov in socvetij ter povečalo produktivnost. V raziskavi smo spremljali sposobnost obraščanja 46 različnih medvrstnih hibridov bezga (skupno 159 rastlin), ki smo jih na začetku aprila 2018 porezali do tal. Želeli smo predvideti odziv medvrstnih križancev na spomladansko mulčenje. V treh terminih smo obravnavali različne morfološke parametre, ki bi skupaj opredelili sposobnost obraščanja. V prvem terminu smo merili premer grma pri bazi, dolžino najkrajšega in najdaljšega poganjka, določali smo število poganjkov, število listov in nodijev na najdaljšem in najkrajšem poganjku ter dolžino in premer 3. internodija na najkrajšem in najdaljšem poganjku. Dolžino najdaljšega poganjka smo merili v drugem in tudi v tretjem terminu, ko smo ponovno določali število nodijev najdaljšega poganjka, spremljali prisotnost cvetenja in zalistnikov ter merili dolžino vršnega, 2. in 3. internodija pod vrhom najdaljšega poganjka pri križancih, ki so takrat že cveteli. Medvrstni križanci so se med seboj zelo razlikovali po času cvetenja, številu in dolžini poganjkov, razlike so bile prisotne tudi znotraj posameznih analiziranih križancev. Raziskava je pokazala, da nekateri medvrstni križanci ne prenesejo ali pa slabo prenesejo rez do tal. To so predvsem tisti, ki imajo le en sam poganjek. Najboljši za gojenje v kombinaciji s spomladanskim mulčenjem do tal bi bili križanci, ki imajo veliko število poganjkov, so nižje rasti in zacvetijo do polovice julija.
Ključne besede: Bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, rez do tal, regeneracija
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 498; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (897,97 KB)

10.
Procesni pogoji regeneracije zeolitnih adsorbentov
Emilijan Strgar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv procesnih pogojev, kot je temperatura in podtlak, na regeneracijo zeolitnih adsorbentov. V prvem delu smo izvajali adsorpcijo hlapnih organskih topil aceton, etanol in toluen na granulirane zeolitne adsorbente ZAG 4A-KB, ZAG 13X, KÖSTROLITH 13XBF K, ZAG-MFI Silicalite in ZSM-5 Zeocat 400. Vsem aktiviranim zeolitnim vzorcem smo določali adsorpcijsko kapaciteto na osnovi statične adsorpcije. Vse nasičene zeolitne adsorbente smo v drugem delu regenerirali pri povišani temperaturi in znižanem tlaku. Regeneracijo nasičenih vzorcev smo izvajali v vakuumskem uparjalniku pri temperaturi 180 °C in 220 °C. Desorpcijo hlapnih organskih spojin smo izvajali pri tlakih 800 mbar, 600 mbar, 400 mbar, 200 mbar in 100 mbar absolutnega tlaka. Temperatura in tlak regeneracije sta bila tekom eksperimentov konstantna. Regeneracija vzorcev v vakuumskem uparjalniku je trajala 2 uri. Po končani regeneraciji na vakuumskem uparjalniku smo preostanek adsorbiranega topila desorbirali v električni komorni peči. Pridobljeni rezultati kažejo, da z višanjem temperature in nižanjem tlaka regeneracije povzročimo večjo desorpcijo hlapnih organskih spojin pri vseh zeolitnih adsorbentih. Opravili smo tudi termogravimetrične analize posameznih vzorcev in ugotovili, da desorbirana količina topil ni bila za vse vzorce enaka količini adsorbiranih. Določanje vsebnosti vode s Karl Fischerjevo metodo je pokazalo, da vzorec ZAG 4A-KB iz 96 % etanola v večji meri selektivno adsorbira vodo.
Ključne besede: zeolit, adsorbent, hlapne organske spojine, adsorpcija, desorpcija, regeneracija
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 1182; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici