| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 599; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

2.
Alternativni pedagoški model Hermanna Lietza nekoč in danes
Andi Kšela, 2020, magistrsko delo

Opis: Šola predstavlja pomemben člen v življenju vsakega posameznika. Kaj pa pravzaprav je šola? Kakšno nalogo ima šola? Kaj je njen cilj? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je šola definirana kot ''vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti.'' Današnji otroci šolo pogosto doživljajo le kot nujno zlo, da lahko nekega dne kaj dosežejo. Njihovo navdušenje za delo upočasnjujejo ocene in prepiri z nezadovoljnimi starši in učitelji. Temu med drugim sledijo nevrotične motnje in strah pred šolo. Zaradi tega se vse več staršev sprašuje, kakšne alternative javni državni šoli obstajajo. Obstajajo številne alternative, ki v nasprotju z državno šolo predstavljajo in izvajajo druge vzgojne strukture in koncepte. Na prehodu v 20. stoletje so se pojavile težnje po reformi v šolstvu. Ta gibanja so se imenovala šolska reformna gibanja, ki so kritizirala pretirano intelektualizacijo ter prisilo. Njihov cilj je bil približanje šole otrokovim interesom, razvojnim značilnostim in tako humanizirati šolo, da bi postala učinkovitejša. Reformska pedagogika pa ni ravno enotno gibanje, saj se deli na različne tokove. V Nemčiji se je razvilo tako imenovano ''Landschulbewegung'' oziroma dobesedni prevod bi se glasil ''gibanje podeželjskih šol''. Pionir tega gibanja in tako imenovani ''oče podeželskih vzgojnih domov'' je bil Hermann Lietza, katerega se le redko omenja v Sloveniji. Zaradi tega je bilo smiselno raziskovati enega izmed vodilnih reformnih pedagogov našega časa. Ta naloga se bo osredotočala na alternativne šole reformske pedagogike, tako imenovane ''Landerziehungsheime'' oziroma podeželske vzgojne domove, katerih ustanovitelj je Hermann Lietz, njihov nastanek, zgodovinsko ozadje, pomen in vpliv ter druge oblike ''internatskih šol'' po Evropi. V nalogi je bila uporabljena metoda zgodovinskega raziskovanja, navajanja, opisovanja in vzročnega pojasnjevanja. V izdelavo te naloge so bili vključeni knjižni in spletni viri. Velik delež virov je spletnih in v nemškem jeziku. Tradicionalne šole reformske pedagogike so odraz reformskopedagoških konceptov in temeljijo na pedagoških idejah njihovih ustanoviteljev. Šole Hermanna Lietza, Paula Geheeba, Marie Montessori, Rudolfa Steinerja, Celestina Freineta, A.C. Neilla so pomembni členi mednarodnega reformskega gibanja in delujejo še danes. Lietzove šole danes več niso v tolikšni meri asketsko naravnane, kot so bile v preteklosti, pristop vzgojno-izobraževalnega procesa je bolj prilagojen sodobnem času. Te ustanove sicer več niso popolnoma enake, kot so bile nekoč, toda ohranjene so v nekoliko spremenjeni obliki in delujejo še danes. Še zmeraj so usmerjene v celostni razvoj in vseživljensko učenje, ohranja se tudi princip učenja z glavo, srcem in roko. Te ustanove danes predstavljajo kakovostno alternativo javnim šolam, to so domovi učenja, ki ponujajo varnost, hkrati pa spodbujajo voljo do uspeha in se soočajo s spremembami in z izzivi sodobnega časa.
Ključne besede: reformska pedagogika, podeželski vzgojni domovi, Hermann Lietz, internatske šole, alternativna šola
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 522; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (938,54 KB)

3.
Zgodovinski razvoj in aktualno stanje alternativnih šol na Hrvaškem
Lucija Radmanić, 2019, magistrsko delo

Opis: Mnogi pedagogi, filozofi ali celo zdravniki so zaradi nezadovoljstva s tradicionalno šolo in šolskim sistemom poskušali ponuditi svoje pedagoške koncepte za izboljšanje izobraževalnega sistema. Nagnjenost k spremembi tradicionalne šole, osredotočene na vsebino, je privedla do ustvarjanja pedagoškega pluralizma, ki je v demokratični družbi neizogiben in se nenehno spreminja. Vzpostavljajo se številni pedagoški koncepti, ki se približujejo učencem in jih postavljajo v središče vzgojno-izobraževalnega procesa. Čeprav alternativno izobraževanje od 19. stoletja deluje skupaj z državnim izobraževalnim sistemom, ti modeli pogosto niso znani širšemu krogu ljudi in starši običajno niso seznanjeni s ponudbo šol, kar vodi do zavrnitve takšnega sistema izobraževanja. Da bi podrobneje pojasnili in izpostavili alternativne šole na Hrvaškem, smo najprej proučili njihov zgodovinski razvoj, in sicer v kontekstu reformske pedagogike ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Danes na Hrvaškem delujeta le montessori in waldorfska alternativna šola, ki sta glavni ustvarjalki pluralizma v izobraževanju, ki je še vedno v začetnih fazah razvoja. S tem razlogom je to magistrsko delo skromen prispevek k širjenju idej alternativnega izobraževanja.
Ključne besede: tradicionalne šole, alternativne šole, reformska pedagogika, izobraževanje, zgodovina, šolski pluralizem
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 850; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Primerjava pedagoških teoretičnih tokov na Slovenskem in Hrvaškem v času med obema vojnama
Tina Dornik, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolstvo na Slovenskem in na Hrvaškem je bilo skozi zgodovino podvrženo različno intenzivnim obdobjem, saj se je šolski sistem moral vseskozi prilagajati splošnemu napredku človeštva. Slovenska pedagoška teorija se je do prve svetovne vojne razvijala dokaj togo in enovito, po njej pa se je pojavila pluralizacija različnih smeri s primarnim namenom poboljšati kakovost življenja s pomočjo izboljšane vzgoje. Tako so se razvile pedagoške smeri, ki so s svojimi teoretskimi podlagami in metodami skušale doprinesti namenu izboljšave kakovostne vzgoje in posledično kakovostnega življenja. Glede na to, da je v tem času Slovenija delila isto državno skupnost s Hrvati, se v delu poleg analize pedagoških idej na Slovenskem, osredotočimo tudi na raziskavo in analizo pedagoških teorij na Hrvaškem ozemlju in skušamo primerjati pedagoške teorije med obema vojnama na teh dveh ozemljih.
Ključne besede: reformska pedagogika, kulturna/duhoslovna pedagogika, delovna šola, socialno-kritična pedagogika, reformsko pedagoško gibanje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1231; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (679,99 KB)

5.
Alternativni vzgojni koncept po principih vzgoje za življenje
Nuša Novak Motore, 2018, magistrsko delo

Opis: Alternativni vzgojni koncepti imajo svoje začetke v reformski pedagogiki v Združenih državah Amerike, poznani kot progresivna pedagogika. Reformska pedagogika se naslanja na psihologijo in vzgojo pojmuje kot proces otrokovega naravnega razvoja. Osrednje mesto pripada otroku, h kateremu je učitelj zavezan. Reformskopedagoško gibanje se je pojavilo zaradi nezadovoljstva z obstoječim šolskim sistemom in željo po spremembi, humanizaciji šole. Posledično so se v preteklosti razvili številni vzgojni modeli in koncepti, med katerim je tudi koncept vzgoje za življenje, katerega filozofija prvotno izhaja iz Indije, dokončno pa ga je razvil Američan Donald Walters. Izdal je tudi istoimensko knjigo Vzgoja za življenje, v kateri so združena vsa načela in predlogi za spremembe v šolskem sistemu in poučevanju po principih vzgoje za življenje. V ZDA trenutno deluje pet osnovnih šol po tem konceptu, ena v Italiji ter pri nas v Ljubljani Osnovna šola Lila. V magistrskem delu smo analizirali program OŠ Lila in ga primerjali z obstoječima osnovnima šolama waldorfsko in montessori, ki poleg OŠ Lila v Sloveniji izvajata program po posebnih pedagoških načelih. Ugotovili smo, da imajo šole več skupnih značilnosti, ki izvorno izhajajo iz reformske pedagogike, in so si skladne v določenih elementih, kar pripisujemo vplivu šolske zakonodaje. Program OŠ Lila smo primerjali tudi s programom javne osnovne šole. Razlike so vidne predvsem v določenih didaktičnih posebnostih, predmetniku in socialnem vidiku šole. Na podlagi izobraževanja učiteljev smo spoznali, da je za poučevanje v alternativnih šolah ključno predvsem dodatno izobraževanje in usposabljanje v skladu z načeli, filozofijo in načinom dela, ki ga morajo učitelji sprejeti in usvojiti. Pri tem ima pomembno vlogo učiteljeva osebnost. V magistrskem delu smo se osredotočili še na možnosti vključevanja alternativnih konceptov v obstoječ šolski sistem. Dognali smo, da so javne šole v preteklosti uveljavile določene elemente alternativnih vzgojnih konceptov in šol, ki so pripomogli k izboljšanju šolanja in so v šolah prisotni še danes. Ne vidimo pa možnosti, da bi alternativni koncept postal nov način ali vzorec delovanja javne šole.
Ključne besede: alternativni vzgojni koncept, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, vzgoja za življenje.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1584; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (721,33 KB)

6.
Alternativni pedgoški koncepti v Veliki Britaniji
Mateja Kralj, 2017, magistrsko delo

Opis: Alternativni pedagoški koncepti postajajo vedno bolj razširjena oblika izobraževanja, zato se posledično pojavlja zmeraj več šol, ki sledijo miselnosti že uveljavljenih konceptov ali pa šole same najdejo svoj koncept, ki sledi miselnosti ustanoviteljev in aktualnim razmeram. Kljub vedno večji razširjenosti alternativnih konceptov, to področje še zmeraj ni dovolj raziskano, saj hitro ugotovimo, da je na voljo veliko informacij le o že uveljavljenih konceptih (Montessori, Waldorf, Summerhill, Reggio Emilia), ostali koncepti pa so praktično neznani. V Veliki Britaniji lahko najdemo veliko število različnih usmeritev, pozornost pa je v tej nalogi namenjena novejšim gibanjem, ki so zanimiva in bolj kot ne nepoznana. Najbolj znano gibanje med temi so demokratične šole, katerega začetnik je šola Summerhill, manj znano pa je gibanje za manjše šole in tako imenovan human scale education.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, demokratične šole, Velika Britanija, human scale education, britanski šolski sistem, reformska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1320; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (858,60 KB)

7.
Postmodernost pedagoškega pristopa Reggio Emilia
Sandra Kos, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pedagoški pristop Reggio Emilia, ga utemeljuje kot postmodernega in podaja njegova ujemanja z reformsko pedagogiko. Prikazan je prehod v postmoderno pedagoško miselnost, ki ga narekuje vzgojno-izobraževalna kritika na prehodu iz 19. v 20. stoletje in se kaže v pluralizaciji na področju vzgojno-izobraževalnega polja. Ob tem je podrobneje razdelana tudi reformska pedagogika. Nadalje je v diplomskem delu opredeljen pojem postmodernosti in predstavljeno temu ustrezno spremenjeno dojemanje sveta in razumevanje vednosti. Izpostavljeno je privzemanje postmodernih vrednot subjektivnosti, raznolikosti, kompleksnosti in relativnosti. V navezavi na to so podane značilnosti postmodernega pogleda na otroka in otroštvo ter temu potrebne spremembe znotraj pedagoškega dela. Te udejanja tudi pedagoški pristop Reggio Emilia, ki v svojih temeljnih postavkah sledi postmoderni pluralistični vrednotni usmeritvi in stremi k celovitemu razvoju vseh otrokovih osebnostnih lastnosti in sposobnosti.
Ključne besede: pedagoški pristop Reggio Emilia, postmodernost, reformska pedagogika, predšolska vzgoja, podoba kompetentnega otroka
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 2455; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
PROGRESIVNA PEDAGOGIKA - MOZAIK NAPREDNIH IDEJ, KI SO SPREMENILE ŠOLSTVO
Suzana Mati Regvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje se je skozi čas spreminjala v skladu s političnimi, ekonomskimi in družbenimi spremembami. Hkrati s spremembami v učnih načrtih in oblikami poučevanja se je spreminjal tudi položaj učitelja in učenca. Na prelomu 19. v 20. stoletje se je pojavilo gibanje, ki je na temeljih smernic naprednih pedagogov kot sta Pestalozzi in Rousseau, postavilo v ospredje izobraževanja otroka, njegove potrebe in interes. V Združenih državah je John Dewey postal osrednja oseba gibanja, ki ga poznamo pod imenom progresivna pedagogika. Pod tem pojmom se pojavljajo različna gibanja, ki jim je skupno nasprotovanje tradicionalni vzgoji in izobraževanju. Zaradi različnih interpretacij ostaja progresivna pedagogika, v Sloveniji bolj uveljavljena pod imenom reformska pedagogika, predmet razprav in kritik, predvsem s strani tako imenovanih tradicionalistov, ki ji očitajo, da so posledica takšne sodobne vzgoje otroci s pomanjkljivim znanjem.
Ključne besede: progresivna pedagogika, tradicionalno izobraževanje, Dewey, zgodovina pedagogike, reformska pedagogika, sodobna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 2164; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (560,93 KB)

9.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Ključne besede: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1421; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
Podobe reformske pedagogike
Edvard Protner, Vladimir Wakounig, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek v uvodnem delu prikazuje nekatere novejše poglede na recepcijo reformske pedagogike predvsem na nemškem govornem območju. V ospredju je teza, da se je interpretacijski vzorec, ki so ga reformski pedagogiki vtisnili predstavniki duhoslovne pedagogike (predvsem Herman Nohl s svojimi privrženci), utrdil kot prevladujoči vzorec pedagoškega zgodovinopisja. Ta vzorec je dajal prednost tistim pogledom, ki so se ujemali z Nohlovimi konservativnimi pogledi na vzgojo družbo in nacionalno kulturo. Sledi poglavje, ki izpostavlja, da je moč reformske pedagogike v veliki meri temeljila na moči jezika, ki mu je z njegovim emfatičnim slogom uspelo prikriti številne sporne elemente. Značilen primer je pedagoški koncept Petra Petersena, ki je v številnih potezah soroden nacionalsocialistični ideologiji, pa vendar se mu je uspelo ohraniti tudi v povojnem obdobju. V zadnjem delu je ob prikazu člankov v tematskem delu te revije interpretirana recepcija reformske pedagogike v povojni Sloveniji. Izpostavljena je ugotovitev, da so v slovenskem prostoru premalo upoštevane znanstvene razpravez nemškega govornega območja, ki je bilo vso zgodovino tesno povezano s slovensko pedagoško tradicijo. Ugotavljamo pa tudi, da sta v Sloveniji vse povojno obdobje prevladovala distanca in kritičen odnos do reformske pedagogike. V sklepu izpostavljamo, da je zadržanost do reformske pedagogike sicer teoretsko upravičena, da pa ji je treba nameniti več raziskovalne pozornosti, saj bi to prispevalo h globljemu razumevanju delovanja prikritih ideoloških mehanizmov ob ozaveščenem poslanstvu pedagogike, ki naj dela v otrokovo dobro.
Ključne besede: pedagogika, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, duhoslovna pedagogika, zasebno šolstvo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1453; Prenosov: 196
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici