| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trubarovi imaginarni čitatelji
Aleksandra Đurić, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Trubarjevi imaginarni bralci: problem avtorskih posvetil v protestantski literarni vedi 16. stoletja Članek prinaša rezultate interdisciplinarne raziskave, ki povezuje literarno zgodovino, jezik in zgodovino. Analizira zgodovinsko vrednost dveh posvetil Primoža Trubarja (1508–1586). Prvo posvetilo je del knjige Ta prvi dejl tiga noviga testamenta iz leta 1557, drugo pa se nahaja v uvodu knjige Glagolski prvi del novoga testamenta iz leta 1562. Avtorica meni, da lahko posvetili uporabimo kot historiografski vir za raziskovanje odnosov in stališč, ki jih je imel Trubar o ljudeh v zgodnjem novem veku. Na podlagi Trubarjevih izjav želi rekonstruirati njegove bralce in prikazati duhovno ter kulturno raznolikost panonskega prostora v zgodnjem novem veku.
Ključne besede: posvetila, jezikoslovje, literarna zgodovina, vplivi, reformacija
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 420; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (404,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Stereotipi v reformaciji
Aleksander Bjelčevič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Danes nas reformacija zanima zaradi njenih laičnih dosežkov kot knjižni jezik ipd. Malo vemo o njenih verskih in teoloških prizadevanjih, pa še to pogosto napak: da so zanikali Marijino devištvo, obstoj svetnikov; da so odpustki (indulgence) odpuščanje grehov. V članku podrobneje razlagam pomen odpustkov, vsebino Lutrovih tez in Trubarjeve omembe odpustkov.
Ključne besede: slovenščina, slovenska književnost, reformacija, protestantizem, kulturni pomen, odpustki, 16. st.
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 399; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (227,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Reformacijska gibanja v okviru evropskega 16. stoletja
Marko Štuhec, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Reformacijska gibanja in ideje so se razvile v verskem, družbenem, kulturnem in političnem okviru dolgega 16. stoletja. Za ta čas je značilno specifično prepletanje srednjeveških prvin, kot so prevladovanje kmetijske proizvodnje, dinastična zasnovanost politike, stanovska družba in krščanstvo ter novih zgodnjenovoveških, v marsičem že modernih prvin, kot so tisk, humanizem, gospodarska in demografska rast, visok konfliktni potencial, nastanek zgodnjenovoveške države in evropska ekspanzija. Splet novih in starih strukturnih prvin je vplival na oblikovanje, širjenje, sprejem in uveljavitev reformacij, hkrati pa so reformacijske ideje in gibanja, ki jih avtor razume kot socialno-psihološke interakcije velikega obsega, dinamizirala obstoječe strukture in jih preoblikovala.
Ključne besede: zgodnji novi vek, reformacija, reformacijska gibanja, reformacijske ideje, 16. st.
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 496; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (249,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primož Trubar in Bartolomé de Las Casas
Barbara Pregelj, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Primož Trubar in Bartolomé de Las Casas sta bila sodobnika. Najti je mogoče številne vzporednice v življenju obeh avtorjev (oba sta veliko potovala, s svojim delovanjem sta povzročala konflikte; opus obeh je obsežen, žanr polliterarni, stil pa precej podoben). Toda oba se tudi močno razlikujeta. V glavnem se razlikujeta glede pripadnosti različnima religioznima gibanjema 16. stoletja in njunega različnega pogleda v razumevanju podobe.
Ključne besede: primerjalne študije, literarne značilnosti, reformacija, protireformacija, Primož Trubar, Bartolomé de Las Casas, literarne značilnosti reformacije, literarne značilnosti protireformacije
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 521; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (218,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Ogoljavanje identiteta stranca
Ivana Latković, Zvonko Kovač, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: U širokom spektru pojavnih oblika povijesnog žanra, roman Drage Jančara Galijot tematiziranjem lika stranca postavlja tu problematiku kao svojevrsni semantičko – idejni čvor ovoga romana te ona kao takva ujedno predstavlja i optimalnu polaznu točku u njegovu interpretacijsko – analitičkom činu.
Ključne besede: reformacija, protireformacija, zgodovinski roman, književnost, Slovenija, Drago Jančar, Galjot
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 435; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (265,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO GORNJA LENDAVA V ZGODNJEM NOVEM VEKU IN DO LETA 1862
Damijan Grlec, 2012, diplomsko delo

Opis: Zemljiško gospostvo Gornja Lendava je bilo skupaj z istoimenskim močno utrjenim gradom, sedežem veleposesti, skozi celoten srednji in zgodnji novi vek izpostavljeno številnim nevšečnostim, ki jih je pogojevala njegova obmejna lega. Skozi celoten čas je bilo zato na udaru različnih vojska in idealna točka za plenjenje in povračilne ukrepe štajerskih plemičev. Zidano grajsko poslopje sega v 13. stoletje, samo zemljišče pa se omenja že veliko prej. Prelomno je leto 1208, ko posest dobi v roke župan Nikolaj iz Železnega. Nato si v dolgi vrsti sledijo različni lastniki, dokler leta 1365 na to izjemno pomembno strateško posest ne pridejo gospodje Seči. Ti so pustili tukaj svoj trajen pečat, saj so posestniki teh krajev skupaj s svojo izvorno slovaško vejo Rima-Sečiji vse do leta 1685, ko se zadnjič omenjajo v listinah. Sečiji so bili ena najpomembnejših madžarskih plemiških rodbin in so uspeli v svojih rokah združiti kar štiri kronske posesti: Gornjo Lendavo, Dobro, Mursko Soboto in Monošter. Posest se je po izumrtju zadnjega Sečija Gornjelendavskega začela deliti in v nekaj porokah prešla v roke drugih plemiških rodbin: Salmov, baronov Poppel Lobkovice in na koncu grofov Batthyány. Rima-Sečiji so bili baroni, šele pred sredo 17. stoletja so bili povzdignjeni v grofe. Grofje so skupaj z okoliškim plemstvom vodili obrambo zahodnih predelov Madžarske pred Turki, nemajhno vlogo pa so odigrali v času verskih sporov, ko so najprej aktivno širili novo vero, nato pa le nekaj let pred izumrtjem začeli s katoliško obnovo. Sledijo jim razni vmesni lastniki, dokler si pravic nad zemljiškim gospostvom ni pridobila grofovska rodbina Nádasdy. Eden od članov rodbine, Franc IV., je bil poročen z edino hčerko zadnjega Rima-Sečija. Grofom je uspelo to posest pridobiti okrog leta 1689 in od takrat so bili lastniki te zemljiške posesti, vse dokler je niso prodali leta 1856. Grofje Nádasdy niso živeli na gradu, pač pa so tu bivali občasno. Grajsko poslopje so temeljito spremenili in mu dali današnji baročni videz. Nadaljevali so tudi s katoliško obnovo in bili bogati dobrotniki svojih patronatskih cerkva. V njihovem času je bila turška nevarnost že mimo, v te kraje se je po dolgih stoletjih vojska in pustošenja naselil mir.
Ključne besede: zgodovina, Goričko, Gornja Lendava, Dobra, Murska Sobota, Rakičan, grofje Széchy, grofje Batthyány, grofje Nádasdy, reformacija, protireformacija, turški vpadi, zgodnji novi vek
Objavljeno: 01.02.2013; Ogledov: 2474; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

7.
CELJANI IN RUŠKA LATINSKA ŠOLA (1645 - 1756)
Staš Žnidar, 2012, diplomsko delo

Opis: Celje je kot spodnještajersko mesto na lastni koži občutilo celotno novoveško dogajanje. Vodilna plast družbe – plemstvo je bilo že od poznega srednjega veka pravno izenačeno, razlikovalo pa se je po bogastvu, ugledu in naslovih. Sestava plemstva se je sčasoma v zgodnjem novem veku občutno spremenila, deloma zaradi migracij in deloma z vse številčnejšimi vladarskimi poplemenitvami. Poleg Thurnov in Dietrichsteinov, ki so tukaj živeli že od srede 15. stoletja, so se v deželo Štajersko priselili tudi družine Apostolis, Busetti, Bartholotti iz italijanskega prostora. Plemiče mesta ob Savinji sta doleteli reformacija in protireformacija, slednja je bila plemičem še posebej znana po vladarjevem principu korenčka in palice. Slednje je v veliki meri pripomoglo, da je neposlušneže znova vpregel v tir deželnoknežje politike. Vsak plemič, ki je hotel nadaljevati kariero, se je slej ko prej moral podrediti vladarjevi volji. Imel je izbiro ostati oziroma prestopiti v katoliško vero ter si tako izboriti potrditev svojih svoboščin oziroma nazivov, ali pa vztrajati pri protestantizmu ter jih zato izgubiti. Za odhod so se včasih odločili posamezniki, zakonski pari in tudi celotne družine oziroma veje posamezne rodbine. Celje pri tem ni bilo nobena izjema, vendar je kljub izselitvi nekaj članov rodbine v mestu ostalo. Ti so aktivno participirali pri mestnem vsakdanu, vendar se je moje zanimanje usmerilo predvsem na njihovo izobraževanje – na celjske učence na ruški latinski šoli. V spodnještajerski regiji je v času pred terezijanskimi reformami izstopala latinska šola v Rušah, ustanova, ki je v duhu reformiranega katolicizma kvalitetno izobraževala pomladek. Njeno odprtje leta 1645 je postavljeno v zanimivo periodo raziskanega obdobja. Širše gledano se je tedaj deželnoknežja „reformacija“ že zaključila, največji evropski spopad 17. stoletja pa se je počasi bližal h koncu. Moj namen odkriti Celjane, ki so hodili na ruško latinsko šolo, je opravljen. V kroniki sem na seznamih učencev našel 77 učencev s pripisom Cilliensis. Kronist je dodal ta termin osebam, ki so v času vpisa na šolo prihajale iz Celja ali iz bližnje okolice. Rojene v samem mestu oziroma krščene pri župniji Sv. Danijela sem našel v krstni matični knjigi. Teh je bilo 14 in so bili različnega družbenega izvora, od plemenitih oseb do stanovsko nižjih pripadnikov, ki pa so v življenju dosegli različne poklice. Te osebe so bile temelj uspešne kneževe „reformacije“ ter so kroni zagotavljale lojalnost in stabilnost mest in dežele.
Ključne besede: zgodovina, Celje, prebivalstvo, deželnoknežja reformacija v Celju, grofovske družine, Ruška latinska šola, Celjani - ruški učenci, 17. in 18. stoletje
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 2289; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

8.
Evangeličanski Maribor: mesto in njegova bližnja okolica v času reformacije in protireformacije v 16. in na začetku 17. stoletja, s poudarkom na času vrhunca in zatrtja tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1602
Žiga Oman, 2010, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu je v treh segmentih predstavljena stoletna zgodovina reformacije in protireformacije v mestu Maribor in njegovi bližnji podeželski okolici, od prve omembe tedaj nove vere ob vizitaciji leta 1528 do smrti zadnje znane evangeličanske osebe v mestu, leta 1637. Uvodoma je predstavljeno obdobje uveljavljanja nove veroizpovedi do sredine 16. stoletja ter njene prevlade med vodilnimi sloji mesta dve desetletji kasneje. Osrednji segment predstavlja obdobje vrhunca tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1600, ko je ta imela lasten cerkveno-šolski kompleks, s pokopališčem, molilnico in šolo, stoječim pri gradu Betnava, južno od Maribora. Naposled je v tretjem segmentu predstavljeno obdobje protireformacije, ki je prineslo fizično uničenje betnavskega kompleksa ter postopen propad skupnosti, kot tudi izginotje evangeličanov iz mesta in njegove bližnje okolice pred sredino 17. stoletja. Delo temelji zlasti na neobjavljenih virih, katerih glavnino predstavlja kar obširna korespondenca med nadzorništvom betnavske cerkve, mariborskimi evangeličani, deželo Štajersko ter deželnim knezom in njegovimi oblastmi. Ob predstavitvi in analizi zgodovinskega razvoja je naloga pričujočega dela tudi odprava nekaterih zmot, ki so, zlasti v slovenskem zgodovinopisju, doslej veljale kot dejstva.
Ključne besede: Maribor, Betnava, reformacija, protireformacija, zgodnji novi vek.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 3220; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

9.
ZNANSTVENO DELO FRANCA ŠEBJANIČA O REFORMACIJI IN PROTIREFORMACIJI V PREKMURJU
Natalija Bukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem zgodovinopisju je bilo protestantsko gibanje na prekmurskem ozemlju — do nastanka korpusa Franca Šebjaniča - zelo slabo raziskano. Vzroki za to so prav gotovo zgodovinska pogojenost, ločitev Prekmurja od večinskega slovenskega naroda, pomanjkanje in raztresenost zanesljivih virov in tudi pomanjkanje ustrezno usposobljenih slovenskih raziskovalcev. Vidni publicist in kulturni delavec Franc Šebjanič je svoje življenje posvetil raziskavam prekmurske preteklosti, od tega predvsem razvoju reformacije in protireformacije v Prekmurju. Šebjaniču se lahko zahvalimo, da smo dobili doslej najobširnejšo razpravo o protestantizmu med prekmurskimi Slovenci. Njegov namen je bil osvetliti neznane in premalo proučene strani protestantskega gibanja v Prekmurju, kar se mu je v veliki meri tudi posrečilo. Pri svojem proučevanju je opozoril predvsem tri stvari: na porajanje verskega nauka v drugačnem družbenem kontekstu, kot pa je bil v 16. stoletju na Kranjskem; na povezanost vzhodnoslovenskega reformacijskega gibanja z dejavniki in dosežki Trubarjevega kroga, in na brezobziren, doslej neznan ali zamolčan nastop protireformacijskih sil sredi prve polovice 18. stoletja. Šebjanič poleg proučevanja protestantskega gibanja ni zanemaril prekmurskih evangeličanskih piscev. Pri tem je v ospredje postavil predvsem življenje in delo Štefana Küzmiča in Mihaela Bakoša. Šebjanič se je ukvarjal tudi z raziskovanjem prekmurskega protestantskega šolstva. Zelo podrobno je proučil življenje in delo učitelja Adama Farkaša.
Ključne besede: Franc Šebjanič, reformacija, protireformacija, Prekmurje, literatura, šolstvo.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2391; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (27,57 MB)

10.
Razvoj romana v 15. in 16. stoletju
Manuela Ketiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje romana v 15. in 16. stoletju je zapleteno, saj gre za zvrst, ki se je v tem obdobju šele začela razvijati. Že v zgodnjem novem veku torej poznamo besedila, ki danes veljajo za predstopnjo romana in jih ponavadi označujemo s pojmom ljudske knjige. Kot utemeljitelj romana v nemškem govornem področju velja Jrg Wickram, ki se opira na ljudske knjige, hkrati pa je zanj značilen premik k privatizaciji resničnosti in njeno preoblikovanje v smislu idealizirane fikcije. O fleksibilnosti in prilagodljivosti romana zgovorno priča opis njegovega razvoja od 16. stoletja do danes.
Ključne besede: teorija romana, renesansa, humanizem, reformacija, literarne zvrsti, ljudska knjiga, roman
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2853; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (371,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici