| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgodovinsko-sociološka analiza tržnega socializma v Jugoslaviji, 1965–1972
Timotej Fafulić, 2021, magistrsko delo

Opis: Po drugi svetovni vojni je oblast v Jugoslaviji prevzela komunistična partija, ki se je takoj lotila obnove porušene države. Ambiciozne gospodarske načrte ji je že leta 1948 prekrižala izključitev iz Informbiroja, kar jo je prislilo v iskanje pomoči na Zahodu. Ob sprejetju nove socialistične smeri – samoupravljanja so v 50. letih beležili dobre gospodarske rezultate. Toda kriza v začetku šestdesetih je jugoslovansko vodstvo prisilila v iskanje novih rešitev. Rezultat je bila t. i. tržna reforma, ki je bila sprejeta leta 1965 in je vodila v jugoslovansko gospodarsko odpiranje na Zahod, ki pa ni prineslo želenih rezultatov. Gospodarski položaj se je dodatno poslabšal, državo pa so pretresala vedno večja politična in mednacionalna nesoglasja. S pomočjo preučevanja, analize in interpretacije različnih virov ter najbolj relevantne znanstvene literature je predstavljena tedanja politična ekonomija, ideologija in glavno družbeno dogajanje, ki je botrovalo neuspehu reforme. Magistrsko delo obravnava tudi antagonistično razmerje med politično avantgardo (Zvezo komunistov Jugoslavije) in delavstvom, rast brezposelnosti in pojav delavskih stavk ter večanje razlik med republikami. Glavni cilj naloge je bila zgodovinsko-sociološka analiza razlogov in posledic tržne reforme v Jugoslaviji, tako na političnem, ekonomskem kot družbenem področju.
Ključne besede: tržni socializem, delavsko samoupravljanje, tržna reforma 1965, liberalizem, nacionalizem.
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1012,93 KB)

2.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

3.
Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Anton Rogina, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Ključne besede: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 173; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Pogled slovenskih in hrvaških učiteljev ter vzgojiteljev na devetletno osnovno šolo
Maša Pleh, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava devetletno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji ter izvajanje kurikularne reforme na Hrvaškem, katere del je tudi uvedba devetletnega obveznega izobraževanja. Zaradi bližine Slovenije in Hrvaške ter skupne zgodovine držav so nas zanimale razlike in podobnosti med strokovnimi mnenji glede devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. S pomočjo kvalitativne metode, z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, smo tako med hrvaškimi kot med slovenskimi vzgojitelji in učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja izvedli raziskavo o mnenjih in konkretnih izkušnjah z devetletnim osnovnošolskim izobraževanjem ter v zvezi z zgodnjim vstopom otrok v osnovno šolo. Zaradi vsebinsko različnih vprašalnikov smo naredili analizo izjav vsake ciljne skupine posebej, ostalo besedilo pa smo transkribirali, določili kodirne enote, posameznim enotam pripisali podobne pojme in jih osno kodirali. Želeli smo tudi preveriti, kakšno je mnenje strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja ter pedagoških delavcev o devetletni osnovni šoli skoraj dvajset let po njeni uvedbi v naši državi. Večina respondentk je med devetletno in osemletno osnovno šolo izbrala slednjo. Pokazal se je večinsko pozitiven odnos do izbirnih predmetov in nivojskega pouka, medtem ko je bila polovica respondentk naklonjena opisnemu ocenjevanju. Tudi glede idealne starosti otrok za vstop v šolo so mnenja intervjuvank deljena, a je po statističnih podatkih v Sloveniji vse več odlogov vpisa otrok v osnovno šolo. Velika večina vseh respondentk se strinja, da je kurikularna reforma v njihovi državi potrebna. V Sloveniji se pojavljajo predvsem težnje po reformi devetletne osnovne šole, saj ta ni izpolnila pričakovanj, na Hrvaškem pa je prisotna predvsem želja po modernejšem kurikulumu, ki bi se približal evropskim standardom.
Ključne besede: devetletka, kurikularna reforma, hrvaški šolski sistem, slovenski šolski sistem
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 418; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1002,11 KB)

5.
VOLITVE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM LETA 1907
Urška Vrhnjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Volitve na slovenskem Koroškem leta 1907 obravnava državnozborske volitve, ki so potekale tega leta, ko so bile volitve še posebej pomembne zaradi nove volilne reforme. Leta 1907 je bila v Avstriji sprejeta nova državnozborska reforma, ki je v državi uvedla splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico. Tako so se volitev lahko udeležili mnogi možje, ki so jih prejšnja leta samo nemočno opazovali. Kljub tej reformi pa so bile politične razmere na Koroškem za Slovence zelo težke, saj so bili volilni okraji razdeljeni tako, da Slovenci skoraj v nobenem niso imeli večine in so bili tako obsojeni na politično smrt. Kljub temu je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, osrednja politična organizacija Slovencev na Koroškem, postavila svoje kandidate na volitvah in se tako borila proti ostalim strankam na volitvah, med katerimi sta bili najmočnejši nemška nacionalna stranka in socialno demokratska stranka. Največ upov so polagali na slovenski volilni okraj, kamor so spadali sodni okraji Borovlje, Dobrla vas, Pliberk in Železna Kaplja ter tam poželi ogromen uspeh, ko je bil v državni zbor izvoljen poslanec Franc Grafenauer, ki se je tudi po volitvah močno trudil, za izboljšanje položaja Slovencev na Koroškem. Tudi v drugih volilnih okrajih so se trudili dobiti mandate, največ možnosti je imel še kandidat Ellersdorfer v velikovškem volilnem okraju, a jim je razdelitev volilnih okrajev onemogočila več takšnih uspehov. Kljub temu so bili z izidom volitev zadovoljni, saj so z izvolitvijo Franca Grafenauerja dokazali, da se kljub težkim političnim razmeram, omejenim možnostim in nezaupanjem z vseh strani, da marsikaj doseči.
Ključne besede: volilna reforma, leto 1907, slovenska Koroška, Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, Franc Grafenauer
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
Pokojninske reforme v Sloveniji
Petra Gnidovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se z leti spreminja in dopolnjuje. Staranje prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva. Vse to vpliva na nevzdržnost pokojninske blagajne in nas sili k nenehnim spremembam. Demografske napovedi so za v prihodnje vse slabše, zato bodo potrebni zaostreni ukrepi na tem področju. Trenutna demografska in makroekonomska slika Slovenije nam pove, da je sistem v primerjavi z drugimi državami nujno potreben reforme. Tako država z različnimi ukrepi pokojninskega sistema skuša ohraniti vzdržen sistem, ki bo upokojencem zagotovil dostojno življenje po končani aktivni dobi. Le dolgoročno vzdržen sistem lahko zagotavlja ustrezno višino pokojnin upokojencem. Javni pokojninski sistem je nastal v času, ko je bilo veliko več zaposlenih kot pa upokojencev, danes pa se zaradi napredka medicine to razmerje hitro obrača. To povzroča vse večji pritisk na pokojninsko blagajno, saj le iz te ne moremo pokrivati tekočih izplačil za pokojnine s prispevki zaposlenih. Z raziskavo v empiričnem delu smo ugotovili, da bo nova predlagana pokojninska reforma zakona ZPIZ-2 sicer povišala pokojnine novih upokojencev, vendar pa ta ne bo zaustavila trenda naraščanja odhodkov za pokojnine, kar je posledica nizke stopnje rodnosti in dolge življenjske dobe. Čeprav se razmerje med zavarovanci in upokojenci počasi izboljšuje, upokojitvena starost za oba spola pa postopno dviguje, se po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napoveduje, da naj bi imel zakon negativne finančne posledice šele po letu 2030. O dolgoročnih učinkih ZPIZ-2 sicer ne moremo govoriti, vendar pa bomo morali pri naslednji pokojninski reformi biti bolj restriktivni.
Ključne besede: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, pokojnina, starost, modernizacija pokojninskega sistema
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 372; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (462,88 KB)

7.
Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njo
Katja Kesner, 2020, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Ključne besede: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 206; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (736,59 KB)

8.
Po sledeh agrarne reforme in zaplemb v letih 1945-1949: primer rodbine Lemež
Lea Lemež, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine. Njihovo poznavanje je eden izmed osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj po letu 1945. Če hočemo obdobje po vojni razumeti, moramo misliti na posameznike in njihove usode. Poznavanje problematike povojnih zaplemb je ključno za razumevanje preobrazbe zasebne lastnine v državno. Kot večina agrarnih reform v zgodovini je bila tudi agrarna reforma po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji izpeljana s ciljem pridobiti premoženje in ne s ciljem zadostitve tistim, ki jih ukrep zadeva. Z agrarno reformo v Sloveniji, izpeljano leta 1946, so veleposestnikom, Cerkvi in večjim kmetom odvzeli zemljo in jo razdelili pod geslom »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Kljub tovrstnemu ukrepu je veliko zemlje ostalo v državnih rokah. Velik poudarek v pričujočem delu je predvsem na represiji do kmečkega prebivalstva, natančneje do rodbine Lemež. Posebna pozornost je namenjena razlastitvam, zaplembam in sodnim procesom. Poglavje o političnih sodnih procesih zoper rodbino Lemež je skoraj v celoti pisano na osnovi proučevanja arhivskega gradiva, saj literature o posameznih kmečkih oškodovancih agrarne reforme ni na razpolago veliko. Posebej pomembno poglavje v magistrski nalogi je psihološki vpliv na družino Lemež, ki je v celoti napisano na podlagi osebnih izpovedi družinskih članov.
Ključne besede: agrarna reforma, odvzemi, družina Lemež, zadruge, veleposestniki.
Objavljeno: 11.02.2019; Ogledov: 1227; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

9.
Slovensko-češko sodelovanje med prvo in drugo svetovno vojno na področju kulturnih stikov in šolstva
Tina Gregurec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano sodelovanje med Slovenci in Čehi na področju kulture in šolstva med svetovnima vojnama. Poseben poudarek je na šolstvu, kjer sta predstavljena šolski sistem Slovenije po razpadu Avstro-Ogrske najprej v Kraljevini SHS, kasneje pod Kraljevino Jugoslavijo ter šolski sistem Čehov v sklopu Češkoslovaške republike, ki je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske. Poudarjene so šolske reforme ter pomen slovenskega učitelja ter pedagoga Gustava Šiliha za slovensko šolstvo ter češko reformno šolstvo pod vodstvom češkega šolskega reformatorja Vaclava Přihode. V magistrskem delu so predstavljeni tudi njuno sodelovanje, sodelovanje z drugimi pomembnimi pedagogi ter obiski in ekskurzije slovenskih učiteljev v Češkoslovaško republiko in čeških v slovenski prostor. Obiski so imeli še poseben pomen in dodano vrednost za vso pedagoško delo naših pedagogov. Ne smemo pa pozabiti na vse kulturne stike Slovencev in Čehov med svetovnima vojnama, ki jih ni bilo malo. Čehoslovaki so pri nas imeli skupnost v Ljubljani ter klub v Mariboru. Povezovali so se študentje, ki so bili vključeni v Akademsko društvo Jugoslavija in Akademsko društvo Slovenija, ki sta si prizadevali zbliževanje študentov. Med obema vojnama so veliko vlogo imele tudi lige, katerih namen je bil širiti medsebojno sodelovanje. Tako so v Češkoslovaški nastale Češkoslovaško-jugoslovanske lige, v Sloveniji pa kmalu zatem Jugoslovansko-češkoslovaške lige. Na začetku magistrskega dela sta predstavljeni zgodovinski ozadji obeh držav. Vsekakor sta se Slovenija oz. Jugoslavija kot celota ter Češkoslovaška republika povezovali in sodelovali že zato, ker sta nekoč obe bili pod skupno in tujo oblastjo.
Ključne besede: Slovenci, Čehi, šolstvo, pedagogika, Gustav Šilih, Vaclav Přihoda, reforma, učiteljišča.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 478; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Vzroki brezposelnosti in uspešnost aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji na Hrvaškem in Nemčiji
Ana Drašković, 2017, diplomsko delo

Opis: Eden izmed glavnih problemov, s katerim se srečuje vsako gospodarstvo, je brezposelnost, ki je v zadnjih letih postala zelo visoka, zlasti pri mladih. Pred svetovno finančno krizo je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji in na Hrvaškem relativno nizka, med krizo pa je začela naraščati. V diplomskem projektu smo posebej za tri proučevane države, tj. Slovenijo, Hrvaško in Nemčijo, skušali razložiti vzroke brezposelnosti in njeno spreminjanje, razlike glede na spol, izobrazbo ter starost (osredotočili smo se predvsem na mlajše). Ugotovili smo, da je stopnja brezposelnosti na Hrvaškem relativno večji problem kot v drugih analiziranih državah. Razloge za to lahko pripišemo pomanjkanju učinkovitih gospodarskih reform in v politiki trga dela. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti nizka do leta 2008, po letu 2009 se je iz leta v leto zviševala in v letu 2013 dosegla najvišjo stopnjo v obdobju proučevanja (tj. med letoma 2002 in 2015). Po letu 2009 je stopnja brezposelnosti rasla v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko se je v Nemčiji zniževala. Najnižja stopnja brezposelnosti v Nemčiji je bila zabeležena leta 2015, ko se je prav tako znižala stopnja brezposelnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, a je bila v slednjih vseeno med višjimi v proučevanem obdobju. V nalogi analiziramo ukrepe aktivne politike trga dela v obravnavanih državah. Nemčija je začela v letu 2003 uveljavljati Hartzovo reformo, ki je temeljila na štirih korakih. Prvi korak je bil povečanje učinkovitosti trga dela. Naslednje leto je začela z drugim in tretjim korakom, pri čemer je šlo za aktiviranje prebivalstva ter aktivno zaposlovanje. Četrti korak je bil zniževanje socialne pomoči in nadomestila za brezposelnost, s katerim je začela leta 2005. V Sloveniji in na Hrvaškem so bile od leta 2007 izvedene različne reforme, katerih namen je bilo zmanjšati stopnjo brezposelnosti, a se niso izkazale kot najbolj uspešne. Iz tega razloga je Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške zahtevala, da izboljšata ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Prav tako sta morali v letu 2012 Evropski komisiji predstaviti programe aktivne politike zaposlovanja. Ukrepi so bili osredotočeni na ponovno aktiviranje brezposelnih in večjo integracijo nezaposlenih na trgu dela. Hartzova reforma se je v Nemčiji pokazala za zelo učinkovito, saj se je od leta 2005 stopnja brezposelnosti začela počasi zniževati in tudi svetovna finančna kriza ni imela velikega vpliva na nemško gospodarstvo. V Sloveniji in na Hrvaškem žal ni bilo tako. V raziskavi, ki je bila predmet tega dela, smo proučevali štiri hipoteze. Hipotezo H1, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti med obravnavanimi državami največja na Hrvaškem, smo z analizo pridobljenih podatkov potrdili. Tudi hipotezo H2, ki trdi, da so najbolj neugodna razmerja v stopnji brezposelnosti glede na spol na Hrvaškem, smo na osnovi empiričnih podatkov potrdili. Hipotezo H3, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti po letu 2008 naraščala hitreje v Sloveniji in na Hrvaškem, smo potrdili na podlagi empiričnega raziskovanja, kjer smo medsebojno primerjali stopnjo brezposelnosti od leta 2002 do leta 2015. Prav tako smo potrdili hipotezo H4, da se je Hartzova reforma v Nemčiji izkazala za zelo uspešno.
Ključne besede: brezposelnost, vrste brezposelnosti, aktivna politika trga dela, Hartzova reforma.
Objavljeno: 27.11.2017; Ogledov: 1005; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici