1. Implementacija kamere v vgradno pečico : magistrsko deloJure Funtek, 2022, magistrsko delo Opis: V podjetju Gorenje d.o.o. - razvoj kuhalnih aparatov so imeli željo, da bi v pečico vgradili kamero, s katero bi lahko uporabnik spremljal pečenje kar preko pametnega telefona.
Poleg aplikacije, ki je v nastajanju v razvoju elektronike, je bila pomembna tudi implementacija kamere v pečniški prostor.
Najprej je bilo potrebno izvesti patentno raziskavo. Nato poiskati ustrezno pozicijo kamere in tudi izbrati tisto, ki je ustrezala vsem omejitvam. Na podlagi meritev slik je bilo potrebno zagotoviti tudi ustrezno ambientalno osvetlitev.
V magistrskem delu je predstavljen koncept in izdelan prototip sklopa kamere v pečici, s katerim se je razvoju elektronike omogočil nadaljnji razvoj aplikacije za razpoznavo hrane.
Ključne besede: vgradna pečica, refleksija, patentna raziskava, implementacija kamere
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 0 |
2. Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacijaMarinka Brglez Sever, 2021, doktorska disertacija Opis: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Ključne besede: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 1225; Prenosov: 111
 Celotno besedilo (4,76 MB) |
3. Portfolio vzgojitelja kot element profesionalnega razvojaNika Tretjak, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vzgojitelji uporabljajo portfolio in kakšen vpliv ima le-ta na njihov profesionalni razvoj. Cilji diplomskega dela so bili raziskati in ugotoviti, koliko vzgojiteljev vodi portfolio in v kakšni obliki ga vodijo, koliko časa že vodijo portfolio, ali obstajajo razlike glede na starost in delovno dobo vzgojiteljev, ki vodijo portfolio in tistih, ki ga ne vodijo, ali jim vodenje portfolia pomaga pri profesionalnem razvoju ter kakšni so razlogi za vodenje portfolia.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili profesionalni razvoj vzgojiteljev, faze oziroma modele profesionalnega razvoja, dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj, načela profesionalnega razvoja ter refleksijo v povezavi s profesionalnim razvojem. Opisali in opredelili smo tudi portfolio vzgojitelja, namen uporabe portfolia, zgradbo in vsebino portfolia, modele in vrste portfolia ter kako portfolio vpliva na profesionalni razvoj.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Raziskavo smo razdelili na tri področja, in sicer: na vodenje portfolia, portfolio in profesionalni razvoj ter namen oziroma razloge vodenja portfolia.
Na podlagi raziskav smo ugotovili, da vodenje portfolia v praksi še ni povsem uveljavilo. A kljub temu rezultati prikazujejo pozitivne lastnosti vodenje portfolia ter vpliv le-tega na profesionalni razvoj vzgojitelja.
Ključne besede: Portfolio, profesionalni razvoj, refleksija, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1573; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacijeIris Gotal, 2019, magistrsko delo Opis: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 2311; Prenosov: 549
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Vloga zasebnega samozavedanja v odnosu med sočutjem do sebe in psihičnim blagostanjemDorotea Dragošič, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti odnose med sočutjem do sebe, psihičnim blagostanjem, depresivnostjo, anksioznostjo in vidikoma zasebnega samozavedanja (ruminacijo ter refleksijo). Ljudje se med seboj razlikujemo glede tega, koliko časa namenjamo razmišljanju o notranjih vidikih sebe, kot se tudi razlikujemo glede tega, koliko sočutja imamo do sebe. Za posameznike z višjim sočutjem do sebe je značilno, da imajo boljše psihično zdravje in redkeje zbolijo za depresijo ter anksioznostjo, v nasprotju s posamezniki z nižjim sočutjem do sebe. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali vidika zasebnega samozavedanja ‒ kot mediatorja ‒ lahko razložita koristne učinke sočutja do sebe na depresivnost in anksioznost ter na psihično blagostanje. Vzorec je zajemal 164 udeležencev (56 moških in 108 žensk), starih od 16 do 64 let, z različnimi stopnjami izobrazbe. Podatke smo zbrali preko spleta, s testno baterijo, ki je vsebovala demografski del, Vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), Lestvico sočutja do sebe (SCS), Vprašalnik mentalnega zdravja ‒ kratka oblika (MHC-SF), Vprašalnik anksioznosti (STAI X2) ter Lestvico centra epidemioloških študij depresivnosti (CES-D). Zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS ter s SPSS-priključkom Process Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je sočutje do sebe negativno povezano z ruminacijo, depresivno simptomatiko in anksioznostjo ter pozitivno povezano z refleksijo, skupnim rezultatom psihičnega blagostanja in z vidiki psihičnega blagostanja. Ruminacija je bila s simptomi depresivnosti in anksioznostjo pozitivno povezana, refleksija pa je imela pozitivno povezavo le z enim vidikom psihičnega blagostanja (psihološkim blagostanjem) in statistično nepomembne povezave s skupnim rezultatom na MHC-SF in z ostalima dvema vidikoma psihičnega blagostanja (emocionalnim, socialnim blagostanjem), z anksioznostjo ter s simptomi depresivnosti. Z mediatorskimi analizami smo ugotovili, da sočutje do sebe napoveduje depresivnost direktno, anksioznost in blagostanje pa direktno ter indirektno preko ruminacije.
Ključne besede: zasebno samozavedanje, ruminacija, refleksija, sočutje do sebe, psihično blagostanje, depresivnost, anksioznost.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1785; Prenosov: 489
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrovSintija Leva Bukovnik, 2018, magistrsko delo Opis: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1307; Prenosov: 211
Celotno besedilo (991,13 KB) |
7. »Potrebujemo več prakse!« : Kako bodoče učiteljice in učitelji nemščine vrednotijo svoje izkušnje z mikropoučevanjem?Andreja Retelj, Brigita Kosevski Puljić, 2016, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku obravnavamo mikropoučevanje kot možnost povezovanja teorije in prakse v času študija bodočih učiteljev in učiteljic nemščine. Eden izmed ključnih elementov povezovanja teorije in prakse je pedagoška praksa na osnovnih in srednjih šolah. Iz študentskih refleksij o praksi ugotavljamo, da je študentom pridobljeno teoretično znanje zelo težko ustrezno uporabiti v praksi. Da bi omilili začetne težave in osebne stiske bodočih učiteljev, smo na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko uvedli poseben model mikropoučevanja, v katerem so sodelovali študenti 2. letnika magistrskega pedagoškega programa. Samoevalvacija študentov o učinkih mikropoučevanja je pokazala, da je model pridobivanja prvih pedagoških izkušenj s pomočjo mikropoučevanja ustrezen, ker študentom omogoča, da preko refleksije in povratne informacije učiteljev didaktikov in študijskih kolegov ozavestijo didaktične in metodične principe sodobnega poučevanja tujega jezika in se tako bolje pripravijo na prakso v šolah.
Ključne besede: mikropoučevanje, refleksija, povratna informacija, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1228; Prenosov: 88
Celotno besedilo (190,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Urbanistično-arhitekturna delavnica kot priložnost za teoretsko refleksijo : primer mednarodne urbanistično-arhitekturne delavnice Maribor-jugPeter Šenk, Uroš Lobnik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V članku je predstavljena mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica Maribor-jug (2010-11), kot model "mariborskih" urbanistično-arhitekturnih delavnic, ki jih načrtovalci vrednotijo ter uporabljajo za usmerjanje urbanega razvoja in teoretske razprave. Predstavljeni interdisciplinarni projekt je raziskal možnosti za oblikovanje južnega roba mesta na območju, kjer je predvidena izgradnja južne obvoznice. Ob opisu primera delavnice, ki z definirano projektno osnovo - določenim območjem obdelave ter projektnim vprašanjem - razvije teoretsko polje skozi "praktično-projektni pristop", je v prispevku izpostavljena tudi priložnost za "teoretski pristop". Slednji ima za cilj, na podlagi generaliziranega prostorskega vprašanja, odpirati širši pogled v teoretsko polje, povezano z njim. S prvim pristopom izpostavljeno načrtovano usmerjanje urbanega razvoja na območjih izgrajevanja prometne infrastrukture, kot ene ključnih prioritet sodobnega urbanističnega načrtovanja ter trajnostnega preoblikovanja mesta, dobi v drugem, z obravnavo tem mobilnosti, prostora, kraja, mnogovrstnosti infrastruktur itd. sodobnega prostora razširjeno referenčno polje, ki pa se neposredno ne veže na projekt. Tako kot pri prvem, ob iskanju projektnih rešitev stremimo k teoretskemu osmišljanju, tako se pri drugem pristopu lahko posvetimo iskanju relacij med teoretskim konceptom in manifestacijami v realnem prostoru, vendar pristopa vselej ostajata ločena. Njuna operativnost je omogočena zgolj na ravni "kombinatornega mišljenja" in ostaja onkraj neposredne instrumentalnosti.
Ključne besede: arhitekturno-urbanistične delavnice, Maribor-jug, rob mesta, prometna infrastruktura, obvoznice, teoretska refleksija
Objavljeno v DKUM: 09.08.2017; Ogledov: 1443; Prenosov: 190
Celotno besedilo (3,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanjeLea Florjanič, 2017, magistrsko delo Opis: Medpredmetno povezovanje predstavlja pomemben koncept v osnovni šoli, predvsem na razredni stopnji. Učencem med drugim omogoča kakovostno usvajanje novih učnih vsebin, višjo stopnjo razumevanja ter prenos nekaterih znanj in veščin tako med predmeti kot tudi v življenje. Magistrsko delo z naslovom Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojme, kratek zgodovinski pregled, nekatere didaktične značilnosti medpredmetnega povezovanja, zraven tega pa smo pregledali še, kaj o medpredmetnem povezovanju piše v učnem načrtu za spoznavanje okolja in kaj je zapisano v nekaterih raziskavah o medpredmetnem povezovanju. V empiričnem delu nas je zanimalo mnenje slovenskih študentov o medpredmetnem povezovanju. Raziskava temelji na študentih mariborske, ljubljanske in primorske fakultete, ki so tekom študijskega leta 2016/2017 obiskovali 2. stopnjo razrednega pouka bolonjskega študija. Ugotavljamo, da se sicer študentom medpredmetno povezovanje na razredni stopnji zdi pomembno, a se ga tekom študija največkrat poslužujejo le včasih. Prav tako ugotavljamo, da študentje iz mariborske in ljubljanske fakultete dobijo največ informacij o medpredmetnem povezovanju na fakulteti, študentje iz primorske fakultete pa na praktičnem usposabljanju. Ne glede na rezultate bi si večina študentov želela pridobiti več informacij o medpredmetnem povezovanju v času izobraževanja na fakulteti. Pri vsebinskem in procesnem vidiku ugotavljamo, da ju študentje sicer poznajo, vendar je poznavanje procesnega vidika medpredmetnega povezovanja in usposobljenost študentov zanj bistveno slabša kot za vsebinski vidik.
Ključne besede: refleksija, študentje, razredni pouk, usposobljenost, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 18.04.2017; Ogledov: 2056; Prenosov: 296
Celotno besedilo (2,06 MB) |
10. POMEN LISTOVNIKA ZA PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROKAna Novak, 2016, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Listovnik je zbirka gradiv, ki so med seboj smiselno povezana z namenom, da vzgojitelj predšolskih otrok predstavi svojo pedagoško prakso in učenje. Poleg tega listovnik predstavlja nov pristop k evalviranju pedagoških delavcev in spodbuja njihovo pedagoško rast. Zaradi teh lastnosti se listovnik največkrat omenja kot pomembno orodje za načrtovanje in spremljanje kariere vzgojitelja predšolskih otrok. V teoretičnem delu naloge smo se najprej osredotočili na vzgojitelja kot profesionalca in njegov profesionalni razvoj, nato smo, kot ključni člen med listovnikom in profesionalnim razvojem, opredelili (samo)refleksijo vzgojiteljev ter v zadnjem poglavju teoretičnega dela pojasnili vlogo listovnika v profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok.
V empiričnem delu naloge smo predstavili izide empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Razdelili smo jo na pet področij, in sicer na vodenje listovnika, vpliv listovnika na profesionalni razvoj vzgojiteljev, reflektivno razmišljanje vzgojiteljev ob vodenju listovnika, odnos vodstva vrtca do vodenja listovnika in vpliv listovnika na povezovanje in medsebojno povezovanje anketirancev s sodelavci in nadrejenimi. Z raziskavo smo ugotovili, da se listovnik v pedagoški praksi vzgojiteljev še ni povsem uveljavil, so se pa med tistimi, ki ga vodijo, pokazali spodbudni rezultati, saj so vzgojitelji v večji meri pritrjevali trditvam o pozitivnih lastnostih listovnika in vplivu le-tega na njihov profesionalni razvoj. Še najmanj so se strinjali glede vpliva listovnika na povezovanje in medsebojno povezovanje anketirancev s sodelavci.
Ključne besede: listovnik, vodenje listovnika, refleksija, karierna rast, vplivi, profesionalni razvoj vzgojitelja, kultura in klima vrtcev
Objavljeno v DKUM: 14.12.2016; Ogledov: 2319; Prenosov: 288
Celotno besedilo (3,61 MB) |
