| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Portfolio vzgojitelja kot element profesionalnega razvoja
Nika Tretjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vzgojitelji uporabljajo portfolio in kakšen vpliv ima le-ta na njihov profesionalni razvoj. Cilji diplomskega dela so bili raziskati in ugotoviti, koliko vzgojiteljev vodi portfolio in v kakšni obliki ga vodijo, koliko časa že vodijo portfolio, ali obstajajo razlike glede na starost in delovno dobo vzgojiteljev, ki vodijo portfolio in tistih, ki ga ne vodijo, ali jim vodenje portfolia pomaga pri profesionalnem razvoju ter kakšni so razlogi za vodenje portfolia. V teoretičnem delu naloge smo opredelili profesionalni razvoj vzgojiteljev, faze oziroma modele profesionalnega razvoja, dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj, načela profesionalnega razvoja ter refleksijo v povezavi s profesionalnim razvojem. Opisali in opredelili smo tudi portfolio vzgojitelja, namen uporabe portfolia, zgradbo in vsebino portfolia, modele in vrste portfolia ter kako portfolio vpliva na profesionalni razvoj. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Raziskavo smo razdelili na tri področja, in sicer: na vodenje portfolia, portfolio in profesionalni razvoj ter namen oziroma razloge vodenja portfolia. Na podlagi raziskav smo ugotovili, da vodenje portfolia v praksi še ni povsem uveljavilo. A kljub temu rezultati prikazujejo pozitivne lastnosti vodenje portfolia ter vpliv le-tega na profesionalni razvoj vzgojitelja.
Ključne besede: Portfolio, profesionalni razvoj, refleksija, vzgojitelj.
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacije
Iris Gotal, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 857; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Vloga zasebnega samozavedanja v odnosu med sočutjem do sebe in psihičnim blagostanjem
Dorotea Dragošič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti odnose med sočutjem do sebe, psihičnim blagostanjem, depresivnostjo, anksioznostjo in vidikoma zasebnega samozavedanja (ruminacijo ter refleksijo). Ljudje se med seboj razlikujemo glede tega, koliko časa namenjamo razmišljanju o notranjih vidikih sebe, kot se tudi razlikujemo glede tega, koliko sočutja imamo do sebe. Za posameznike z višjim sočutjem do sebe je značilno, da imajo boljše psihično zdravje in redkeje zbolijo za depresijo ter anksioznostjo, v nasprotju s posamezniki z nižjim sočutjem do sebe. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali vidika zasebnega samozavedanja ‒ kot mediatorja ‒ lahko razložita koristne učinke sočutja do sebe na depresivnost in anksioznost ter na psihično blagostanje. Vzorec je zajemal 164 udeležencev (56 moških in 108 žensk), starih od 16 do 64 let, z različnimi stopnjami izobrazbe. Podatke smo zbrali preko spleta, s testno baterijo, ki je vsebovala demografski del, Vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), Lestvico sočutja do sebe (SCS), Vprašalnik mentalnega zdravja ‒ kratka oblika (MHC-SF), Vprašalnik anksioznosti (STAI X2) ter Lestvico centra epidemioloških študij depresivnosti (CES-D). Zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS ter s SPSS-priključkom Process Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je sočutje do sebe negativno povezano z ruminacijo, depresivno simptomatiko in anksioznostjo ter pozitivno povezano z refleksijo, skupnim rezultatom psihičnega blagostanja in z vidiki psihičnega blagostanja. Ruminacija je bila s simptomi depresivnosti in anksioznostjo pozitivno povezana, refleksija pa je imela pozitivno povezavo le z enim vidikom psihičnega blagostanja (psihološkim blagostanjem) in statistično nepomembne povezave s skupnim rezultatom na MHC-SF in z ostalima dvema vidikoma psihičnega blagostanja (emocionalnim, socialnim blagostanjem), z anksioznostjo ter s simptomi depresivnosti. Z mediatorskimi analizami smo ugotovili, da sočutje do sebe napoveduje depresivnost direktno, anksioznost in blagostanje pa direktno ter indirektno preko ruminacije.
Ključne besede: zasebno samozavedanje, ruminacija, refleksija, sočutje do sebe, psihično blagostanje, depresivnost, anksioznost.
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 817; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrov
Sintija Leva Bukovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 468; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (991,13 KB)

5.
»Potrebujemo več prakse!«
Andreja Retelj, Brigita Kosevski Puljić, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo mikropoučevanje kot možnost povezovanja teorije in prakse v času študija bodočih učiteljev in učiteljic nemščine. Eden izmed ključnih elementov povezovanja teorije in prakse je pedagoška praksa na osnovnih in srednjih šolah. Iz študentskih refleksij o praksi ugotavljamo, da je študentom pridobljeno teoretično znanje zelo težko ustrezno uporabiti v praksi. Da bi omilili začetne težave in osebne stiske bodočih učiteljev, smo na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko uvedli poseben model mikropoučevanja, v katerem so sodelovali študenti 2. letnika magistrskega pedagoškega programa. Samoevalvacija študentov o učinkih mikropoučevanja je pokazala, da je model pridobivanja prvih pedagoških izkušenj s pomočjo mikropoučevanja ustrezen, ker študentom omogoča, da preko refleksije in povratne informacije učiteljev didaktikov in študijskih kolegov ozavestijo didaktične in metodične principe sodobnega poučevanja tujega jezika in se tako bolje pripravijo na prakso v šolah.
Ključne besede: mikropoučevanje, refleksija, povratna informacija, poučevanje
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 500; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (190,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Urbanistično-arhitekturna delavnica kot priložnost za teoretsko refleksijo
Peter Šenk, Uroš Lobnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljena mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica Maribor-jug (2010-11), kot model "mariborskih" urbanistično-arhitekturnih delavnic, ki jih načrtovalci vrednotijo ter uporabljajo za usmerjanje urbanega razvoja in teoretske razprave. Predstavljeni interdisciplinarni projekt je raziskal možnosti za oblikovanje južnega roba mesta na območju, kjer je predvidena izgradnja južne obvoznice. Ob opisu primera delavnice, ki z definirano projektno osnovo - določenim območjem obdelave ter projektnim vprašanjem - razvije teoretsko polje skozi "praktično-projektni pristop", je v prispevku izpostavljena tudi priložnost za "teoretski pristop". Slednji ima za cilj, na podlagi generaliziranega prostorskega vprašanja, odpirati širši pogled v teoretsko polje, povezano z njim. S prvim pristopom izpostavljeno načrtovano usmerjanje urbanega razvoja na območjih izgrajevanja prometne infrastrukture, kot ene ključnih prioritet sodobnega urbanističnega načrtovanja ter trajnostnega preoblikovanja mesta, dobi v drugem, z obravnavo tem mobilnosti, prostora, kraja, mnogovrstnosti infrastruktur itd. sodobnega prostora razširjeno referenčno polje, ki pa se neposredno ne veže na projekt. Tako kot pri prvem, ob iskanju projektnih rešitev stremimo k teoretskemu osmišljanju, tako se pri drugem pristopu lahko posvetimo iskanju relacij med teoretskim konceptom in manifestacijami v realnem prostoru, vendar pristopa vselej ostajata ločena. Njuna operativnost je omogočena zgolj na ravni "kombinatornega mišljenja" in ostaja onkraj neposredne instrumentalnosti.
Ključne besede: arhitekturno-urbanistične delavnice, Maribor-jug, rob mesta, prometna infrastruktura, obvoznice, teoretska refleksija
Objavljeno: 09.08.2017; Ogledov: 696; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje
Lea Florjanič, 2017, magistrsko delo

Opis: Medpredmetno povezovanje predstavlja pomemben koncept v osnovni šoli, predvsem na razredni stopnji. Učencem med drugim omogoča kakovostno usvajanje novih učnih vsebin, višjo stopnjo razumevanja ter prenos nekaterih znanj in veščin tako med predmeti kot tudi v življenje. Magistrsko delo z naslovom Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojme, kratek zgodovinski pregled, nekatere didaktične značilnosti medpredmetnega povezovanja, zraven tega pa smo pregledali še, kaj o medpredmetnem povezovanju piše v učnem načrtu za spoznavanje okolja in kaj je zapisano v nekaterih raziskavah o medpredmetnem povezovanju. V empiričnem delu nas je zanimalo mnenje slovenskih študentov o medpredmetnem povezovanju. Raziskava temelji na študentih mariborske, ljubljanske in primorske fakultete, ki so tekom študijskega leta 2016/2017 obiskovali 2. stopnjo razrednega pouka bolonjskega študija. Ugotavljamo, da se sicer študentom medpredmetno povezovanje na razredni stopnji zdi pomembno, a se ga tekom študija največkrat poslužujejo le včasih. Prav tako ugotavljamo, da študentje iz mariborske in ljubljanske fakultete dobijo največ informacij o medpredmetnem povezovanju na fakulteti, študentje iz primorske fakultete pa na praktičnem usposabljanju. Ne glede na rezultate bi si večina študentov želela pridobiti več informacij o medpredmetnem povezovanju v času izobraževanja na fakulteti. Pri vsebinskem in procesnem vidiku ugotavljamo, da ju študentje sicer poznajo, vendar je poznavanje procesnega vidika medpredmetnega povezovanja in usposobljenost študentov zanj bistveno slabša kot za vsebinski vidik.
Ključne besede: refleksija, študentje, razredni pouk, usposobljenost, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 1229; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
POMEN LISTOVNIKA ZA PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK
Ana Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Listovnik je zbirka gradiv, ki so med seboj smiselno povezana z namenom, da vzgojitelj predšolskih otrok predstavi svojo pedagoško prakso in učenje. Poleg tega listovnik predstavlja nov pristop k evalviranju pedagoških delavcev in spodbuja njihovo pedagoško rast. Zaradi teh lastnosti se listovnik največkrat omenja kot pomembno orodje za načrtovanje in spremljanje kariere vzgojitelja predšolskih otrok. V teoretičnem delu naloge smo se najprej osredotočili na vzgojitelja kot profesionalca in njegov profesionalni razvoj, nato smo, kot ključni člen med listovnikom in profesionalnim razvojem, opredelili (samo)refleksijo vzgojiteljev ter v zadnjem poglavju teoretičnega dela pojasnili vlogo listovnika v profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok. V empiričnem delu naloge smo predstavili izide empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Razdelili smo jo na pet področij, in sicer na vodenje listovnika, vpliv listovnika na profesionalni razvoj vzgojiteljev, reflektivno razmišljanje vzgojiteljev ob vodenju listovnika, odnos vodstva vrtca do vodenja listovnika in vpliv listovnika na povezovanje in medsebojno povezovanje anketirancev s sodelavci in nadrejenimi. Z raziskavo smo ugotovili, da se listovnik v pedagoški praksi vzgojiteljev še ni povsem uveljavil, so se pa med tistimi, ki ga vodijo, pokazali spodbudni rezultati, saj so vzgojitelji v večji meri pritrjevali trditvam o pozitivnih lastnostih listovnika in vplivu le-tega na njihov profesionalni razvoj. Še najmanj so se strinjali glede vpliva listovnika na povezovanje in medsebojno povezovanje anketirancev s sodelavci.  
Ključne besede: listovnik, vodenje listovnika, refleksija, karierna rast, vplivi, profesionalni razvoj vzgojitelja, kultura in klima vrtcev
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 1366; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

9.
S PLESOM IN GLASBO SKOZI LETNE ČASE
Aleksandra Cavnik, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomsko delo obravnava plesne in glasbene dejavnosti otrok na predšolski stopnji. V teoretičnemu delu smo se opredelili na gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobju, razsežnosti plesa, povezavo med plesom in glasbo, plesno-gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju, načrtovanje vzgojnega dela, analizo in refleksijo vzgojnega dela. Namen praktičnega dela je bil proučiti plesni odziv otrok na različno zvrst glasbe v drugem starostnem obdobju. Ideje o spoznavanju in doživljanju letnih časov (jesen, zima, pomlad, poletje) skozi različno glasbo so bile preko plesa realizirane v neposrednih pedagoških delovnih pogojih, v Vzgojno varstvenem zavodu Slovenj Gradec, enoti Mislinja – šola, v oddelku od 5 do 6 let, v drugi starostni skupini. Preko evalvacij neposrednega pedagoškega dela smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja. Potrdimo lahko, da so otroci v drugem starostnem obdobju sposobni tako široke obravnave sklopov, sposobni so izpeljati urno kulturno prireditev pred širšo javnostjo, strokovni delavec lahko pri svojem delu in načrtovanju uspešno združuje vsa področja kurikula in zajame vse cilje le-tega. Lahko trdimo, da je primernost drugačnega načrtovanja zelo dobra, s tem pridobi sam strokovni delavec dobro podlago za uspešnejše načrtovanje in povezovanje področij kurikula, otrok pa preko zanimivih in razgibanih dejavnosti skozi celotno leto raste na osebni ravni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, razsežnosti plesa, plesno-gibalne dejavnosti, načrtovanje vzgojnega dela, analiza in refleksija vzgojnega dela, folklorno izročilo, glasbena pravljica.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 989; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

10.
Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Monika Obran, Milena Ivanuš-Grmek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljeno, kako učitelji gledajo na znanje, ki ga že imajo, in na nadaljnje izobraževanje, nadaljnjo skrb za profesionalni razvoj. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je profesionalni razvoj učitelja, kdaj se začne, kateri modeli profesionalnega razvoja so raziskani. Zapisano je tudi, zakaj naj bi učitelj skrbel za svoj profesionalni razvoj, ki posledično vpliva tudi na osebnostni razvoj posameznika. Namen empiričnega dela je bil, ugotoviti, kakšna stališča imajo učitelji razred nega pouka o že pridobljenem znanju in izkušnjah, v kolikšni meri se učitelji zavedajo pomena vseživljenjskega učenja ter kako in če skrbijo za profesionalni razvoj. Raziskava je tekla v smeri, ali obstajajo razlike med končano izobrazbo in delovno dobo učiteljev razred nega pouka. Za ugotavljanje tega je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki, ki so obsegali 15 trditev v obliki petstopenjske lestvice. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, profesionalni razvoj, vseživljenjsko učenje, refleksija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1412; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (141,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici