SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UČITELJEVA REFLEKSIJA POUKA
Daniela Bedernjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava učiteljevo refleksijo pouka in njeno razvitost oziroma razširjenost v praksi. V teoretičnem delu so predstavljena temeljna teoretična pojmovanja, opredeljen je tudi pojem refleksija ter so opisani njena vloga, pomen, vrste in pristopi, ki se pojavljajo v izobraževalnem procesu. Predstavljene so tudi ugotovitve empiričnega raziskovanja refleksije pouka v neposredni vzgojno-izobraževalni praksi, ki osvetljujejo pogostost, način, korist in vsebino te dejavnosti učiteljev, razlike glede na delovno dobo učiteljev in razlike glede zaposlitev učiteljev v osnovni ali srednji šoli.
Ključne besede: refleksija, refleksivni učitelj, refleksija v akciji, refleksija o akciji, učiteljev dnevnik, portfelj, izobraževalni proces, učitelj
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 5345; Prenosov: 924
.pdf Celotno besedilo (802,05 KB)

3.
RAZVOJ KONCEPTOV DINAMIČNEGA METAPROGRAMIRANJA V STATIČNO TIPIZIRANEM OBJEKTNO USMERJENEM PROGRAMSKEM JEZIKU
Sašo Greiner, 2009, doktorska disertacija

Opis: V delu predstavljamo načrtovanje in implementacijo metaprogramskih konceptov čistega objektno usmerjenega programskega jezika. Jezik, ki je nadgradnja obstoječega jezika Z0, imenujemo Zero. Temeljna ideja jezika je združitev konceptov dinamičnega metaprogramiranja s statičnim oz. hibridnim sistemom tipov. Metaprogramski model jezika temelji na behavioralni in strukturalni refleksiji, ki omogočata spremembe obnašanja in strukture programov v času izvajanja. Metafunkcionalnost je realizirana v metarazredih, ki dopolnjujejo obstoječo razredno hierarhijo. Čisti objektni model je razširjen na metode, s čimer so omogočene anonimne metode in metode višjega reda. V okviru statičnega sistema tipov vpeljemo metodne tipe, ki omogočajo tipiziranje metod v času prevajanja in ohranjanje varnosti tipov v času izvajanja.
Ključne besede: programski jeziki, behavioralna refleksija, strukturalna refleksija, metaprogramiranje, statično tipiziranje
Objavljeno: 07.04.2009; Ogledov: 1902; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (796,42 KB)

4.
KNJIŽEVNA KRITIKA IN PUBLICISTIKA O KRESNIKOVIH NAGRAJENCIH
Mojca Pernat, 2009, diplomsko delo

Opis: Nagrada, ki se podeljuje na kulturno bogati programski prireditvi, je iz leta v leto pridobivala na ugledu in lahko rečemo, da je v svojih osemnajstih letih postala ena izmed najprestižnejših slovenskih nagrad in je po denarni plati takoj za Prešernovo nagrado. Pomembno vlogo je imela pri tem vsa leta tudi časopisna hiša Delo, ki je predstavitvi nagrade, nominirancem in sami organizaciji prireditve na svojih straneh posvetila veliko pozornosti in ji je s tem uspelo nagrado predstaviti javnosti. Prav tako je časopisna hiša Delo pomembna tudi zaradi prispevanja denarnih sredstev za nagrado. Sklepamo lahko, da je sama nagrada pomembno prispevala k vztrajni rasti letne produkcije romanov, kar je razvidno iz tega, da se je iz začetnih 17 del v leta 1989/1991 povzpela v letu 2008 do rekordnih 120 del. Ob tako velikem številu letno izdanih romanov pa se lahko upravičeno vprašamo, koliko teh del je res kakovostnih.
Ključne besede: Kritiška refleksija, kresnikovi nagrajenci, prireditev, publicistika, vrednostna ocena.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2092; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (793,84 KB)

5.
Zmote in napake - odnos do njih in njihovo popravljanje
Mojca Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo zmot in napak pri pouku ter poiskati najprimernejše načine popravljanja le-teh. Ugotovitve so bile prikazane v teoretičnem delu naloge. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil raziskati, kaj o napakah menijo učenci in dijaki, kakšne so njihove izkušnje v zvezi s popravljanjem napak ter kaj bi želeli spremeniti. V ta namen je bil sestavljen vprašalnik, ki ga je rešilo 109 učencev in dijakov. Analiza rezultatov vprašalnika je pokazala, da so učenci in dijaki mnenja, da se iz napak učimo in da jih je treba sproti popravljati. Poleg tega so mnenja, da se odziv na napake razlikuje glede na situacijo in šolski predmet, pri katerem se napaka pojavi. Z odzivi na napake imajo anketiranci precej slabe izkušnje in si želijo, da se učitelj ob pojavu napake ne bi razburjal in sošolci ne bi norčevali. Poleg tega si želijo, da bi odkrivanju in popravljanju napak namenili več pozornosti. Razvidno je torej, da se tudi učenci in dijaki zavedajo, kako pomemben je pravilen odnos in pristop k napakam. Prav zato bi morali učitelji paziti, da se ob pojavu napak iz učencev ne norčujejo, in neprestano iskati nove načine popravljanja zmot in napak.
Ključne besede: zmota, napaka, sumativno preverjanje znanja, formativno preverjanje znanja, refleksija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1645; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (676,21 KB)

6.
KONCEPTUALNA PARADIGMA V UMETNOSTI POSTMODERNIZMA ZNOTRAJ DEL ERWINA WURMA
Matej Jarc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujem polje konceptualizma in njegov prehod iz modernizma v postmodernizem. Konceptualizem je odločilno vplival na postmodernistično umetnost, saj je radikalno razširil pojem interpretacije umetnosti in umetniškega objekta. Z vnašanjem in kombinacijo različnih umetniških pristopov je razvil nove umetniške forme, pri čemer je izhajal iz Duchampovega ready-made objekta. Poglavitno vlogo konceptualizma je odigrala družbenokritična refleksija umetniškega dela, ki je težila h kritičnemu prevpraševanju ustaljenih družbenih praks in načel, ter je postala poglaviten element kvalitete konceptualnega dela. S prehodom umetnosti iz modernizma se je vsebina konceptualizma pričela prilagajati okolju postmodernistične umetnosti. V delih, ki jih nekateri imenujejo postkonceptualna ali neokonceptualna, tako opažamo manjšo stopnjo družbenokritične refleksije in večji poudarek na estetski ravni umetnine. V nalogi poskušam najti korelacijo med deli avstrijskega umetnika Erwina Wurma, ki deluje znotraj postkonceptualne usmeritve, in deli umetnikov, ki so delovali v obdobju zrelega konceptualizma. Za razumevanje zrelega konceptualizma izpostavljam dela Marcela Duchampa, Sola LeWitta, Paula Kosa, Johna Murphyja, Marine Abramović, Johna Hillarda in Victorja Burgina. Prav tako v nalogi izpostavljam dela Andyja Warhola in Anye Gallacio, s katerimi želim bralcu približati razvoj postmodernistične umetnosti. Stičišče med omenjenimi deli želim vzpostaviti s pomočjo raziskovanja kritične refleksije likovnega dela. Pri tem opažam, da je ta v nekaterih delih postkonceptualizma še vedno namensko prisotna kot ena izmed strategij umetniškega delovanja, medtem ko v drugih dobiva prikrit pomen, saj je umetniško delo samo po sebi reprezentacija stvarnosti, do katere lahko gojimo kritičen odnos.
Ključne besede: modernizem, postmodernizem, konceptualizem, postkonceptualizem, ready-made, instalacija, kritična refleksija, kritičen diskurz, interpretacija, reprezentacija.
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1900; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (70,71 MB)

7.
Potreba po superviziji pri študentih zdravstvene nege
Katja Volmajer, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Supervizija se v svetu razvija zlasti na tistih področjih, kjer so strokovni delavci v tesnih odnosih z ljudmi in kjer je človeško – strokoven stik tisti, ki medialno posreduje strokovnjakova znanja z namenom suporta, pomoči, intervencij in terapije v primeru različnih težav in stanj. Študenti zdravstvene nege bodo opravljali poklic, ki sodi med »poklice pomoči«. S supervizijo si študenti pridobijo boljši vpogled, podporo in strokovno vodenje za svoje delo. Namen supervizije študentske prakse ni zgolj razvijanje jasnejše slike o svojem delu in razvijanje dodatnih veščin, temveč je predvsem spoznanje s pojmom in pomenom supervizije kot potrebe in pravice strokovnjaka v poklicu pomoči. Namen diplomskega dela je predstaviti supervizijo, ugotoviti potrebo študentov zdravstvene nege po superviziji ter spoznati vlogo poklicne refleksije v času študija. Metodologija: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda. Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 študentov absolventov rednega dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, ki so v 3. letniku opravljali obveznosti iz predmeta supervizije. Rezultati: Večina študentov je vstopala v predmetno področje supervizije brez predhodnega znanja o superviziji. Pri predmetu so pridobili izkušnje glede komunikacije, refleksije, strpnosti, novih način odzivanj na različne situacije in učenja iz izkušenj. Supervizorje opisujejo kot zanesljive, objektivne, empatične in strokovne osebe z bogatimi izkušnjami in znanjem. Vsi anketiranci so mnenja, da je supervizija potrebna za osebni in strokovni razvoj profesionalca v zdravstveni negi. Zaključek: Supervizija je potrebna za študente zdravstvene nege, ker jim omogoča varno učno okolje, ki temelji na potrebah in interesih študentov. Kombinacija teoretičnega znanja in prakse privede študente do globljega razumevanja poklicne vloge in boljših kliničnih spretnosti.
Ključne besede: Supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant, zdravstvena nega, poklici pomoči, poklicna refleksija.
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1177; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (822,40 KB)

8.
UMEŠČENOST REFLEKSIJE V PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJA
Anja Koželj, 2015, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih učitelji bolj kot kdaj koli prej opozarjajo na potrebo po prenovi sistema vzgoje in izobraževanja. Stiske iz njihovega delovnega okolja postajajo vse bolj pereče. Kot pomoč pri navidezno brezizhodnih situacijah se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja supervizija, katere osrednje orodje je refleksija. Problem pričujočega diplomskega dela je zato vezan na raziskovanje umeščenosti refleksije v profesionalnem razvoju učiteljev s poudarkom na superviziji, kar je podrobneje razdelano v teoretičnemu uvodu. V empiričnemu delu sem opisala potek raziskave, ki je razdeljena na kvantitativni in kvalitativni del. V anketiranje je bilo vključenih 228 učiteljev razrednega pouka, izvedla pa sem tudi intervjuje s štirimi supervizorji. Med drugim sem raziskala slovensko prakso supervizije v šolstvu, okoliščine njene organizacije na šoli ter odnos učiteljev do supervizije in refleksije. Zanimalo me je, kako slovenski učitelji reflektirajo svoje delovne izkušnje in koliko jih to počne s pomočjo supervizije. Ugotovila sem, da ima supervizijsko izkušnjo 32,5 % učiteljev razrednega pouka ter da učitelji s supervizijsko izkušnjo pogosteje uporabljajo sistematične oblike refleksije, medtem ko se ostali (ki sicer predstavljajo večino) pogosteje poslužujejo spontanih oblik. Med pomembnimi je tudi ugotovitev, da so učitelji superviziji v povprečju naklonjeni, problematika pa se nanaša na vedenjsko moteče učence, komunikacijo s starši ter odnose med sodelavci in z vodstvom.
Ključne besede: refleksija, supervizija za učitelje, učitelji razrednega pouka, supervizorji, praksa poučevanja
Objavljeno: 28.05.2015; Ogledov: 873; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
OSVEŠČENOST ČLANOV NEGOVALNEGA TIMA O SUPERVIZIJI
Sabina Verdev, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena supervizija, ter supervizijski proces. Opisani so nekateri dejavniki, ki povzročajo potrebo po pomoči ter spreminjanju načina poklicnega delovanja. Člani negovalnega tima so podvrženi vsakodnevnemu stresu in pritiskom, zato je velikega pomena, da imajo znanje, ki jim pripomore k razreševanju različnih situacij.Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo študija domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot raziskovalni dokument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Dobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, ter jih ponazorili v obliki grafov. S pomočjo diplomskega dela smo ugotovili, da se člani negovalnega tima v zdravstvenem domu srečujejo s konfliktnimi situacijami, polovica anketiranih (52 %) je navedla razlog zaradi preobremenjenosti, velika večina (72 %) jih pomoč poišče pri nadrejenemu. Člani negovalnega tima se dokaj pogosto srečujejo s konflikti na delovnem mestu tako s pacienti kot tudi v samem delovnem timu. Tukaj pride na vrsto pogovor, ki je še kako pomemben, da posameznik deli izkušnjo ter mnenje, ki mu pomaga h razumnemu ravnanju.
Ključne besede: supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant, komunikacija, refleksija, učenje
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 507; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Monika Obran, Milena Ivanuš-Grmek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljeno, kako učitelji gledajo na znanje, ki ga že imajo, in na nadaljnje izobraževanje, nadaljnjo skrb za profesionalni razvoj. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je profesionalni razvoj učitelja, kdaj se začne, kateri modeli profesionalnega razvoja so raziskani. Zapisano je tudi, zakaj naj bi učitelj skrbel za svoj profesionalni razvoj, ki posledično vpliva tudi na osebnostni razvoj posameznika. Namen empiričnega dela je bil, ugotoviti, kakšna stališča imajo učitelji razred nega pouka o že pridobljenem znanju in izkušnjah, v kolikšni meri se učitelji zavedajo pomena vseživljenjskega učenja ter kako in če skrbijo za profesionalni razvoj. Raziskava je tekla v smeri, ali obstajajo razlike med končano izobrazbo in delovno dobo učiteljev razred nega pouka. Za ugotavljanje tega je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki, ki so obsegali 15 trditev v obliki petstopenjske lestvice. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, profesionalni razvoj, vseživljenjsko učenje, refleksija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 769; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (141,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici