3.
ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTREAlenka Terbovc, 2015, magistrsko delo
Opis: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja.
Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti.
Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature.
Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu.
Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002).
Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled).
Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Ključne besede: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2485; Prenosov: 439
Celotno besedilo (682,01 KB)