1. Prepoznavanje prekomerne telesne mase in debelosti pacienta obravnavanega v ambulanti družinske medicineEva Keber, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri prepoznavanju prekomerne telesne mase in debelosti. Debelost v današnjem času namreč predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj, prezgodnjo invalidnost in celo umrljivost. Pri delu potrebuje pridobljene kompetence, znanja in veščine, s katerimi lažje presodi tveganje za nastanek resnih bolezni, povezanih s prekomerno telesno maso in debelostjo. Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta, tveganja prekomerne telesne mase, indeks telesne mase Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantahNataša Medved, 2017, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni.
Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010.
Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja.
Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen. Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja. Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 4479; Prenosov: 426
Celotno besedilo (789,43 KB) |
3. ZADOVOLJSTVO PACIENTOV Z OBRAVNAVO V REFERENČNI AMBULANTIDejan Šijanec, 2016, diplomsko delo Opis: Referenčna ambulanta je ambulanta, v kateri se izvaja preventiva ter obravnava pacientov s kroničnimi obolenji. V njej delujejo zdravnik, srednja medicinska sestra ter diplomirana medicinska sestra, katere primarna naloga je edukacija pacientov. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kakšno je zadovoljstvo pacientov, ki so obravnavani v referenčni ambulanti in hkrati opisati naloge diplomirane medicinske sestre.Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanj odprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med pacienti referenčne ambulante.Ugotovili smo, da je večina anketiranih pacientov zelo zadovoljna z obravnavo ter z odnosom diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah. Večina anketiranih je zadovoljnih s sprejemom v referenčni ambulanti. Ugotovili smo tudi, da 88 odstotkov anketiranih pacientov meni, da od zdravstvenega osebja dobi dovolj informacij o svoji bolezni in 86 odstotkov anketiranih pacientov dobi obrazložitev, kako naj bolezen obvladajo.
Ugotovili smo, da je zadovoljstvo pacientov z obravnavo v referenčni ambulanti zelo veliko. Z uvedbo referenčnih ambulant se je zadovoljstvo pacientov ambulant družinske medicine povečalo, saj imajo zdravstveni delavci več časa za obravnavo pacientov. Zelo pomembna je tudi preventiva, ki se izvaja s pomočjo presejalnih vprašalnikov. Ključne besede: referenčna ambulanta, zadovoljstvo, pacient, diplomirana medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 3387; Prenosov: 458
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTITina Murko, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti.
Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti.
Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika. Ključne besede: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2908; Prenosov: 444
Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. Vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri adherenci in vodenju pacienta z astmoKatarina Vrtačnik, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri delu s pacientom z astmo. Ključni namen, ki smo ga z našim delom želeli doseči, je z raziskavo dokazati učinkovitost dela diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri delu s kronično bolnim pacientom, ki ima astmo. Cilj magistrskega dela je s sintezo teoretičnega in empiričnega dela predstaviti učinkovitost dela diplomirane medicinske sestre pri delu s pacientom z astmo in posredni vpliv zdravstveno-vzgojnega dela na adherenco. Ključne besede: astma, adherenca, referenčna ambulanta družinske medicine, zdravstvena vzgoja, kronične bolezni Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2765; Prenosov: 328
Celotno besedilo (1,41 MB) |
6. UPORABA TEHNOLOGIJE ULTRAZVOKA V IZOBRAŽEVANJU IN TELEMEDICINIAnita Plausteiner, 2015, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče. Uporaba ultrazvoka (UZ) v klinični diagnostiki pridobiva vse večjo vlogo. Po svetu je izobraževanje medicinskih sester (DMS) za uporabo UZ tehnologije zelo pomembno. Pri nas že delujejo referenčne ambulante kjer ima osrednjo vlogo DMS, zato je ideja magistrskega dela, da bi postavili prve korake k potencialni uporabi UZ v teh ambulantah. Ključnega pomena je pri tem diagnostika s strani zdravnika, zato smo preverili kako je z možnostjo telemedicinskega prenosa UZ slike na oddaljeno lokacijo, kjer zdravnik vodi DMS pri pomikanju tipala in pri tem tudi sam spremlja UZ preiskavo.
Metodologija raziskovanja. Uporabili smo eksperimentalno metodo raziskovanja. V prvem delu raziskave smo testirali kakšne funkcije imata vgrajena dva različna UZ simulatorja - fantoma za UZ preiskavo proizvajalca Kyoto Kagaku. V drugem delu raziskave pa smo preizkusili videokonferenčni sistem in ocenili ali so internetne povezave dovolj hitre, da lahko specialist za UZ diagnostiko na oddaljeni lokaciji v realnem času vodi študenta, ki ima v rokah UZ tipalo - sondo.
Rezultati raziskave. Fantomi so primerni za uporabo pri edukaciji DMS za opravljanje osnovne UZ preiskave. Ugotavljamo, da so internetne povezave dovolj hitre, da s pomočjo UZ telemedicinske opreme naredimo prenos UZ slike med UZ preiskavo, medtem ko nas je strokovnjak za UZ diagnostiko na drugi lokaciji usmerjal pri premikanju sonde.
Sklep. TM oprema je uporabna tudi na področju referenčnih ambulant. V ta namen bi lahko v prihodnosti pri načrtovanju izobraževalnega programa za DMS za delo z UZ tehnologijo lahko uporabili UZ fantome. Ključne besede: Ultrazvok, DMS, ultrazvočni fantom, TM sistem, referenčna ambulanta Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1336; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,56 MB) |
7. ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTREAlenka Terbovc, 2015, magistrsko delo Opis: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja.
Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti.
Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature.
Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu.
Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002).
Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled).
Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu Ključne besede: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti. Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2485; Prenosov: 440
Celotno besedilo (682,01 KB) |
8. Diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulantiTina Jager, 2014, diplomsko delo Opis: Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine, kjer se je srednji medicinski sestri pridružila še diplomirana medicinska sestra, ki izvaja presejalne preglede srčno - žilnih bolezni, v skladu s protokoli odkriva in obravnava paciente s kroničnimi boleznimi, s poudarkom na promociji zdravja in zdravim življenjskim slogom. Za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, so zelo pomembni preventivni pregledi, ter svetovanje o le teh. V referenčni ambulanti ima diplomirana medicinska sestra pomembno vlogo pri preventivi in spremljanju urejene kronične bolezni. Ključne besede: referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra, pacient, kronične nenalezljive bolezni Objavljeno v DKUM: 13.06.2014; Ogledov: 5896; Prenosov: 1127
Celotno besedilo (857,50 KB) |
9. VODENJE EVIDENCE O ASTMI V REFERENČNI AMBULANTIBarbara Lackovič, 2013, magistrsko delo Opis: Astma, kot najpogostejša kronična pljučna bolezen, zahteva kakovostno zdravstveno obravnavo bolnikov že na primarnem nivoju. Kronični bolnik je največkrat v stiku z izbranim osebnim zdravnikom, saj prihaja po redno terapijo, v primeru poslabšanja kronične bolezni in v primeru nove akutne bolezni. Na redne letne kontrole pri specialistu bolniki pogosto pozabijo ali pa le-te odlagajo, saj jih odvračajo dolge čakalne dobe, ki kljub naročanju nastajajo v čakalnicah specialističnih ambulant.
Pomemben korak na poti k napredku in razvoj primarnega zdravstvenega varstva na slovenskih tleh je Ministrstvo za zdravje začrtalo v aprilu 2011 z uvedbo referenčnih ambulant. V ambulante družinske medicine se uvede nov član, diplomirana medicinska sestra, ki, kot strokovnjakinja na svojem področju, z znanjem in izkušnjami prevzema točno določene naloge in odgovornosti, ki so zapisane v protokolih obravnave posamezne kronične bolezni. Poleg razbremenitve izbranega osebnega zdravnika naj bi prispevala velik delež k boljši kakovosti življenja bolnikov s kronično boleznijo in razbremenitvi specialističnih ambulant. Diplomirana medicinska sestra skrbno vodi registre bolnikov s kronično boleznijo, skrbi za njihovo zdravstveno obravnavo po strokovnih protokolih in najnovejših kliničnih smernicah ter hkrati skrbi za nenehno poučevanje bolnikov. Dobro poučen bolnik s kronično boleznijo in redno obravnavo pri diplomirani medicinski sestri v referenčni ambulanti se lahko izogne poslabšanjem in pogostim obiskom v ambulanti izbranega osebnega zdravnika.
V magistrskem delu je analiziran potek zdravstvene obravnave kroničnih bolnikov z astmo v referenčni ambulanti in opravljena je primerjava z obravnavo kroničnih bolnikov z astmo v primerjalni ambulanti, ki v procesu obravnave še ne sledi smernicam referenčne ambulante. Raziskavo smo opravili v Zdravstveni postaji Senovo, sodelovalo je 76 kroničnih bolnikov z astmo. Raziskava temelji na dveh predpostavljenih hipotezah. S prvo hipotezo smo raziskali statistično pomembno boljše kazalnike zdravstvene obravnave pri bolnikih, vodenih v referenčni ambulanti, v drugi hipotezi pa smo raziskali, ali imajo bolniki, vodeni v referenčni ambulanti, statistično pomembno več znanja o svoji bolezni, o pomenu rednega jemanja zdravil in pravilni tehniki jemanja zdravil v primerjavi z bolniki, ki se vodijo v primerjalni ambulanti. Kljub temu, da hipotez, ki smo si jih v raziskavi zastavili, nismo v celoti potrdili, smo prišli do zaključka, da je uvedba referenčnih ambulant prava pot k razvoju primarnega zdravstvenega nivoja, saj so rezultati vseeno pokazali, da je že po prvem letu delovanja diplomirane medicinske sestre v timu splošne ambulante opazna razlika. Ključne besede: - astma
kronična bolezen, referenčna ambulanta, poučevanje, kazalniki kakovosti Objavljeno v DKUM: 20.01.2014; Ogledov: 2586; Prenosov: 431
Celotno besedilo (5,55 MB) |
10. CELOVITA OBRAVNAVA BOLNIKA S SLADKORNO BOLEZNIJO V REFERENČNI AMBULANTIMonika Meško, 2013, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med tiste kronične bolezni, ki zaradi svoje pogostnosti in zahtevne obravnave predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Da bi sladkorno bolezen uspešno obvladali, je treba uskladiti delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe. Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov s sladkorno boleznijo, pomenijo tudi povečano dostopnost prebivalcem do kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je bil predstaviti referenčno ambulanto in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi sladkornega bolnika ter z raziskavo ugotoviti, ali so bili bolniki s sladkorno boleznijo zadovoljni z obravnavo v referenčni ambulanti.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za ugotavljanje zadovoljstva bolnikov z obravnavo v referenčni ambulanti smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 31 vprašanj. Vprašalnik smo priredili po »Vprašalniku o mnenju referenčnih ambulant družinske medicine«.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je kar 82,5 odstotkov bolnikov vedno, ali skoraj vedno, zadovoljnih s celovito obravnavo v referenčni ambulanti. Analiza podatkov o poučenosti, samovodenju in obvladovanju sladkorne bolezni kaže, da bolniki nimajo dovolj znanja in niso dovolj poučeni o zdravem življenjskem slogu.
Razprava in sklep: Življenjski slog, zdravstvena vzgoja, motiviranost, redni obiski v referenčni ambulanti so za bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 zelo pomembni. S primerno prehrano, s telesno aktivnostjo, preprečevanjem dejavnikov tveganja za bolezen se lahko preprečijo kronični zapleti bolezni in sam potek bolezni upočasni. Ključne besede: Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 11.12.2013; Ogledov: 4248; Prenosov: 902
Celotno besedilo (2,11 MB) |