| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
OKSIDOREDUKTAZNI ENCIMI KOT ALTERNATIVA KLASIČNI REDUKCIJI V PROCESIH BARVANJA Z INDIGOIDNIMI BARVILI
Mojca Božič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Konvencionalni postopek barvanja z indigoidnimi redukcijskimi barvili vključuje kemično redukcijo barvil v leuko vodotopno obliko, ki poteka v visoko alkalnem mediju (pH 11-14) ob prisotnosti močnih reducentov (večinoma natrijev ditionit, Na2S2O4). Pri tem se tvorijo velike količine toksičnih kemikalij v odpadnih barvalnih kopelih. Zamenjava kemične redukcije z encimsko bi bila z ekološkega in ekonomskega vidika zelo atraktivna zaradi nižjih uporabljenih temperatur med procesom, odsotnosti dodatnih kemikalij in možnosti znižanja stroškov naknadnih obdelav kopeli. Bacillus subtilis je bil izbran za pridobivanje encimov (NADH reduktaz), sposobnih redukcije indigoidnih barvil, s postopki čiščenja kot so percipitacija proteinov, ultrafiltracija/centrifugacija in kromatografija. NADH reduktaze so bile zmožne reducirati Acid Blue 74 in Natural Orange 6 v prisotnosti stehiometrično porabljenega kofaktorja NADH, medtem ko je pri Vat Blue 1 bila potrebna še prisotnost mediatorja 1,8-dihidroksiantrakinona. Vpliv mediatorja na encimsko redukcijo indiga in prisotnost različnih tekstilnih materialov je bil določen z ciklično voltametrijo. Leuko indigo anodični vrh je padal z nižanjem pH in v naslednjem redu uporabljenih materialov: bombaž, poliamid 6 in poliamid 6,6. Določene so bile barvne vrednosti, obstojnosti (na pranje, svetlobo in znoj) in mehanske obstojnosti (natezna trdnost in raztezek); in primerjane s kemično barvanimi materiali. Barvne vrednosti so bile odvisne od pH, časa, temperature barvanja in tipa tekstilnega materiala. Poliamida sta v primerjavi z bombažem dosegla boljše obarvanje. Barvne obstojnosti encimsko barvanih vzorcev so bile primerljive oziroma boljše kot kemično barvani vzorci. Modifikacijo, povzročeno z encimskim barvanjem, smo zasledovali s FTIR-ATR in refleksijsko spektroskopijo. Iz rezultatov je bilo razvidno, da je bil mediator popolnoma odstranjen iz vlaken po pranju in da ni prišlo do poškodb vlaken med encimsko obdelavo. Uspešna je bila ponovna uporaba encimske redukcijske kopeli pri pH 9 in pH 11, kjer so bila dobljena dobra oziroma odlična obarvanja tekstilnih vzorcev. Nazadnje je bila uspešno izvedena še encimska (NADH reduktaze) redukcija Acid Blue 74 v leuko obliko z uporabo regeneriranega NADH, pridobljenega z reakcijo dehidrogenaze iz Candida boidinii v isti kopeli.
Ključne besede: tekstilna vlakna, barvanje, redukcijska barvila, indigo, redukcija, oksidoreduktaze, biotehnologija
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2853; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
Reševanje sistemov polinomskih enačb z uporabo Gröbnerjevih baz
Mirjana Zver, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v prvem poglavju obravnavane urejenosti in abstraktne redukcijske relacije. V drugem poglavju je predstavljena Gröbnerjeva baza, konstrukcija le-te in predstavitve. V zadnjem poglavju pa so navedeni primeri reševanja sistemov polinomskih enačb s pomočjo Gröbnerjevih baz v programu Maple.
Ključne besede: relacija, urejenost, polinomska redukcija, Gröbnerjeva baza
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1260; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (569,62 KB)

7.
GOVOR VASI LOKAVEC PRI RIMSKIH TOPLICAH
Janja Klenovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Lokavec pri Rimskih Toplicah v uvodnem delu zajema kratek zgodovinski opis razvoja Rimskih Toplic in vasi Lokavec. Govor vasi Lokavec slovenska dialektologija uvršča v juţnoštajersko narečno skupino, natančneje k laškemu govoru. Zaradi geografskega poloţaja, vas Lokavec leţi na skrajnem jugu laškega govora in tako meji s sevniško-krškim govorom, se v govoru pojavljajo nekatere značilnosti dolenjske narečne skupine. Namen diplomskega dela je bil poiskati čim več narečnih posebnosti govora, ki so predstavljene po posameznih poglavjih; glasoslovje, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje in besedišče. Analiza narečnih značilnosti lokavškega govora izhaja iz besedišča, povzetega iz Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas ter dveh informatorjevih zgodb. Tako besedišče kot tudi zgodbi so bili najprej posneti na zvočne kasete, nato pa zapisani v fonetični obliki. Fonetični zapis je tako pokazal, da samoglasniški sestav lokavškega govora zajema samo dolge vokale, ki so naglašeni. Nekateri izmed njih se tudi diftongirajo. Nenaglašeni vokali so podvrţeni moderni vokalni redukciji, to pomeni, da vokali slabijo, onemijo ali preidejo v drug vokal. Redukcija v bliţini zvočnikov m, n in l povzroči nastanek samoglasniških , , in . Tudi soglasniške skupine so podvrţene določenim spremembam; palatalni nj in lj otrdita, v skupinah -ški, -ski, -čki onemi samoglasnik i, skupina šč se olajša v š. Samostalniki in pridevniki v ednini ločijo vse tri spole. Samostalniki in pridevniki srednjega spola pri sklanjanju preidejo v moški spol. Pogosta pojava sta tudi feminizacija in maskulinizacija, kjer samostalniki pod vplivom samoglasniškega upada preidejo iz srednjega v ţenski ali moški spol. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Besede, ki se v govoru uporabljajo, zasedajo v stavku poljubna mesta in so načeloma izpeljanke, sestavljanke, zloţenke in sklopi. Besedje Lokavca zajema veliko narečnih in tudi prevzetih besed.
Ključne besede: vas Lokavec, lokavški govor, samoglasniški sestav, vokalna redukcija, maskulinizacija in feminizacija, sklanjanje samostalnikov, sklanjanje pridevnikov, besedni red, prevzete besede.
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 3369; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

8.
Metoda planiranja in optimiranja kapacitet dinamičnih strežnih sistemov
Saša Klampfer, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo reševanje problema načrtovanja in planiranja strežnih kapacitet dinamičnih strežnih sistemov s stohastičnimi izbruhi. Skladno z reševanjem omenjenega problema rešujemo tudi problem dinamične rezervacije in redukcije telekomunikacijskih linij. Primarni cilj raziskovalnega dela se navezuje na iskanje optimalnega števila vhodnih telekomunikacijskih linij v Margento strežni sistem mobilnega plačevanja ob minimizaciji števila zavrnjenih transakcijskih zahtev v obdobjih koničnega stohastičnega obremenjevanja. Z iskanjem optimalne rešitve za specifičen scenarij rešujemo še problematiko točne napovedi nabave strojne opreme ter problematiko ekonomsko učinkovitega planiranja. Izhodišče za izpeljavo podmodelov in glavnega modela Margento strežnega sistema nam predstavljajo realni rezultati, ki opisujejo obnašanje v pravem sistemu. Razvita metoda temelji na teoriji funkcij porazdelitev, ki jih kot temeljni matematični element uporabljamo v simulacijskem modelu. V navezi z vključeno optimizacijsko funkcijo, ki deluje v režimu spreminjanja parametra strežnih kapacitet in z ozirom na postavljen prag nam razviti model in optimizacija tvorita predlagano metodo planiranja strežnih kapacitet, katere osnova sta simulacija/emulacija ter matematične funkcije porazdelitev. Z optimizacijo hkrati minimiziramo stroške načrtovanja in dimenzioniranja procesnega centra, strežnega sistema, saj najem vsake vhodne povezave predstavlja dodaten strošek, kot predstavlja dodaten strošek tudi vsaka neizkoriščena telekomunikacijska povezava do strežnega sistema. Razlog za razvoj lastne metode načrtovanja strežnih kapacitet gre iskati v specifičnosti obstoječih rešitev (analitično reševanje, linearne napovedi ipd.), kjer slednje postanejo prekompleksne v primeru stohastičnih obremenitev, velike dinamike pri spremembah obremenitev strežnega sistema, ki jih v regulacijski tehniki pojmujemo kot nihanja v sistemu itd. S predlagano in kasneje predstavljeno metodo smo pokazali še njeno univerzalno uporabnost na področjih procesov in sistemov katerih dogajanje lahko opišemo z uporabo enakih funkcij porazdelitev, kot jih uporabljamo v primeru Margento strežnega sistema. Validacijo metode smo izvedli skladno z realnimi podatki iz realnega sistema, kjer smo število potrebnih telekomunikacijskih povezav dobljenih na osnovi metode primerjali s številom maksimalno hkrati izrabljenih povezav v realnem sistemu (logi). V praksi se lahko pojavita tudi oba robna scenarija, in sicer premalo, oziroma preveč povezav, ki sta nezaželena tako za uporabnike kot tudi za ponudnika določene storitve. S predlagano metodo in lastnim razvitim orodjem (simulatorjem), ki nam predstavlja zgolj pripomoček za analizo različnih scenarijev, želimo dvigniti nivo in kvaliteto storitev ter hkrati iz ekonomskega stališča reducirati in optimirati stroške investicij v nadgradnjo strojne opreme kot tudi najema vhodnih telekomunikacijskih povezav. Optimalno rešitev lahko najdemo z ročnim spreminjanjem parametra strežnih kapacitet (zamudno), oziroma avtomatično, s pomočjo metode avtomatizacije simulacijskih tekov ter avtomatičnega spreminjanja količine strežnih kapacitet. V primeru avtomatičnega iskanja optimuma, razviti simulator, kot orodje in pripomoček, sam generira število simulacijskih tekov in v vsakem izmed njih prilagaja strežno kapaciteto, dokler ne najde ponovljive rešitve v skladu s postavljenim pragom (še sprejemljiv nivo zavrnjenih klicev, transakcij oz. z obzirom na maksimalno še dovoljeno čakalno dobo v čakalni vrsti). V disertaciji podrobno predstavljamo tudi ključne segmente, ki sestavljajo strežni sistem (normalni oz. lažni klic, statistična Gaussova krivulja porazdelitve klicev, mehanizmi sprejemanja in zavračanja klicev, transakcij, upravljanje s kapaciteto vhodnih povezav, naključno proženje klicev itd.) in so hkrati podmodeli predlagane metode. Neposredno primerjavo, s katero pokažemo veljavnost teze na področju planiranja in reševanja že omenjene problema
Ključne besede: planiranje kapacitet, stohastika, naključnost, simulacija, emulacija, metoda, modeliranje, statistični model, klicalec, transakcija, porazdelitev klicev, strežni sistem, obremenjevanje, normalna porazdelitev, optimizacija, redukcija.
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1637; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

9.
Primerjava fizikalnih modelov Adblue tekočine pri SCR sistemih ter vpliv mrež različnih gostot
Teo Milošič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja primerjavo fizikalnih modelov Adblue tekočine pri SCR sistemih. AdBlue tekočina je enkrat obravnavana kot več-komponentna zmes (vodna raztopina uree – UWS), drugič kot eno-komponentna zmes (voda), primerjava pa je pokazala vpliv izbire modela na rezultate CFD simulacije. Izvedena je bila tudi primerjava računskih mrež različnih gostot in s tem predstavljen vpliv velikosti celice računske mreže na rezultate. Simulacije in analize so bile narejene s programskim paketom AVL FIRE v2011.1. Analiza rezultatov simulacij vpliva izbire modela Adblue tekočine je pokazala, da je pri simulacijah SCR sistemov pravilneje uporabiti model, ki jo definira kot več-komponentno zmes (UWS). Analiza rezultatov simulacij z računskimi mrežami različnih velikosti celice pa je pokazala vpliv izbire velikosti celice na natančnost rezultatov.
Ključne besede: AdBlue, SCR sistemi, urea, redukcija NOx, metoda končnih volumnov, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 1259; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

10.
Optimizacija SCR sistema
Sašo Berić, 2013, magistrsko delo

Opis: Računalniška dinamika tekočin predstavlja učinkovito orodje pri iskanju izboljšav na področju izpušnih sistemov kot je SCR (angl.: Selectiv Catalytic Reduction, Selektivna katalitična redukcija) sistem. Omogoča analiziranje tokovnih karakteristik znotraj izpušnega sistema, vpliva geometrije sistema na konverzijo dušikovih oksidov. V predstavljeni nalogi je prikazano iterativno optimiranje SCR sistema s pomočjo računalniške dinamike tekočin. Najprej je bila izvedena numerična analiza obstoječega sistema. Na podlagi dobljenih rezultatov je bila izvedena sprememba geometrije, kateri je bili dodan mešalni element. Sledila je ročna in avtomatska optimizacija kota vbrizga AdBlue-ja (vodna raztopina sečnine, razmerje 0.675/0.325). Simulacije so bile narejene s pomočjo AVL-ovega programskega paketa FIRE v2013.1. Analiza rezultatov simulacij je pokazala, da optimiranje same geometrije ne doprinese veliko, kar se tiče NH3 priprave in uniformnosti NH3. Za izboljšanje učinkovitosti »kompaktnega« SCR sistema je potrebno vključiti mešalni element in optimirati kot vbrizgalne šobe. Z ročno optimizacijo kota vbrizga je možno relativno enostavno in hitro doseči zelo dobre vrednosti uniformnosti NH3. Za dobro pripravo in uniformnost NH3 poskrbi avtomatska optimizacija, ki predstavlja učinkovito orodje pri iskanju optimalnega kota vbrizga AdBlue-ja.
Ključne besede: SCR sistem, redukcija NOx, računalniška dinamika tekočin, vodna raztopina sečnine, NH3
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1850; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici